Zemlja v zelenjavnem vrtu nikoli ne sme biti gola, saj je taka izpostavljena soncu, dežju in vetru, ki slabo vplivajo na kakovost tal. Tla zato zaščitimo tako, da med rastlinami redno zastiramo in sejemo rastline za zeleno gnojenje. Rastline za zeleno gnojenje zemljo hitro prekrijejo in jo zavarujejo pred negativnimi vremenskimi vplivi. S svojimi koreninami prodirajo v spodnje plasti tal in prinesejo na površje izprane hranilne snovi, rahljajo in zračijo tla, izboljšujejo strukturo tal ter jih bogatijo s humusom.
Čim iz zelenjavnega vrta pospravimo pridelek, posejemo na prazno mesto rastline za zeleno gnojenje. Njihove značilnosti so hitra kaljivost, hitra rast in veliko zelene mase, tako, da so tla v zelo kratkem času prekrita in zaščitena. Še posebej so pomembne metuljnice, saj imajo sposobnost, da v sožitju s posebnimi bakterijami na koreninah, vežejo dušik iz zraka v tla. Z metuljnicami zagotovimo dodatne količine dušika, ki ga včasih za vrtnine, ki so zelo požrešne, v ekološkem vrtu primanjkuje.
Tudi rastline za zeleno gnojenje (razen metuljnic) rabijo dobra tla. Zato pred setvijo zemljo zrahljamo, pognojimo s kompostom in seme z grabljami plitko zadelamo v tla.
Rastline za zeleno gnojenje pustimo na gredici dokler ne potrebujemo prostora za novo setev, sajenje. Potem jih požanjemo in podkopljemo v zemljo. Zelene dele rastlin lahko tudi porabimo za zastiranje tal in kompostiranje. Veliko rastlin za zeleno gnojenje spada v iste botanične družine kot zelenjadnice. Tako npr. oljna redkev in oljna ogrščica spadata med križnice, kamor uvrščamo tudi zelje, brokoli itd. Zato bodimo previdni pri razvrščanju rastlin v kolobar.
Rastline za zeleno gnojenje lahko sejemo zgodaj spomladi (konec februarja) kot predposevek. To so žametnica, ognjič, lahko tudi špinača. Preden posadimo naknadni posevek, jih požanjemo in z njimi zastiramo tla, ali pa naknadni posevek posadimo kar mednje. Če sejemo špinačo, bodimo pozorni na kolobar!
Pozno poleti, takrat, ko poberemo pridelek, sejemo zelene rastline kot naknadni posevek. Te rastline ostanejo čez zimo na vrtu. Izbiramo lahko med takimi, ki čez zimo propadejo in jih vdelamo v tla že zgodaj spomladi. To so ajda, bela gorjušica, oljna redkev, modra facelija, kapucinčki.
Prezimna žita, prezimne križnice in metuljnice, tudi motovilec in zimska špinača prezimijo, spomladi jih lahko pustimo na vrtu še nekaj časa. Tako so predposevek zelenjadnicam, ki pridejo na gredo za njimi poleti in jeseni. Vmes jih požanjemo.
Kjer je zemlja zelo slaba, sejemo rastline za zeleni podor kot glavni posevek. Sejemo jeseni ali spomladi in jih pustimo na gredi še naslednje leto. Posevek čez leto večkrat pokosimo. Sejemo lahko detelje in grašice.
| VRSTA RASTLINE | ČAS SETVE | ZNAČILNOSTI | |
| NEPREZIMNE | ajda | V – IX | koreninski izločki uničujejo semenski plevel, medonosna rastlina |
| bela gorjušica | V – IX | križnica, pionirska rastlina, odlična za težke zemlje, uničuje ogorčice v tleh | |
| oljna redkev | V – IX | križnica, pionirska rastlina, odlična za težke zemlje, uničuje ogorčice v tleh | |
| modra facelija | VIII – IX | metuljnica, tla bogati z dušikom, za rezano cvetje, medonosna rastlina | |
| aleksandrijska detelja | V – VI | metuljnica, tla bogati z dušikom, odlikuje jo zelo hitra rast, omamno dišeči cvetovi | |
| sladka lupina – volčji bob | V – IX | metuljnica, tla bogati z dušikom | |
| kapucinčki | IV – V | lepi dišeči cvetovi, privablja koristne žuželke, užitna, razkužuje zemljo | |
| PREZIMNE | rž | do sr. XI | zelo gost koreninski sistem, ki zadrži hranila v zgornji plasti zemlje |
| krmna repica | zgodaj jeseni | križnica, najkasneje, ko odcveti, zadelamo v tla, uničuje ogorčice v tleh | |
| oljna ogrščica | zgodaj jeseni | križnica, najkasneje, ko odcveti, zadelamo v tla, uničuje ogorčice v tleh | |
| spomladanski grahor | III – IX | metuljnica, tla bogati z dušikom | |
| inkarnatka | VII – IX | metuljnica, tla bogati z dušikom, lahko sejemo skupaj z radičem | |
| lucerna | VII – IX | metuljnica, tla bogati z dušikom, lahko sejemo skupaj z radičem |
