Zeleni lističi, združenih v ljubke rozete, nam v zimskih mesecih popestrijo jedilnik. Pozimi sveže, doma pridelane zelenjave primanjkuje in prav zato je motovilec v tem času zelo iskan in cenjen.
Lega in tla
Motovilec glede tal ni zahteven. Gnojenja ne potrebuje, oziroma mu dodajanje močnih dušikovih gnojil tudi hlevskega gnoja škoduje. Tla pred setvijo počistimo in zrahljamo z vilami (prsti ne obračamo). Dodamo sloj kompost, ki ga z grabljami plitko vdelamo v tla. Poskrbimo, da bo površinski sloj zemlje dobro zdrobljen, da bo setev drobnega semena lažja.
Sorte motovilca
Slovenci imamo dve avtohtoni sorti in sicer ‘Ljubljanski motovilec’, ki kot že ime pove, izvira iz Ljubljane in ‘Žlicar’, katerega poreklo je iz Štajerske. Ti dve sorti sta odlično prilagojeni na naše podnebje in dobro prezimita ter oblikujeta temno zelene rozete dobrega okusa, ki malo spominja na orehe.
‘Ljubljanski’ ima dolge ozke liste temno zelene barve, rozeta je malo manjša.
‘Žlicar’ oblikuje srednje velike rozete s temno zelenimi, gladkimi, nekosmatimi, svetlečimi listi, ovalne oblike. Listni rob je rahlo zavihan navzgor, kar daje listu obliko žličke.
‘Pomladin’ je nova slovenska sorta s srednje dolgimi, ozkimi in podolgovatimi listi živo zelene barve. Zunanji listi so rahlo nazobčani.
Pri nas se veliko seje sorta ‘Holandski’, ki ima večje in širše liste, rahlo hrapave in nesvetleče. So svetlejše barve, izredno dobrega okusa. Rastline malo slabše prezimijo. Zato to sorto sejemo avgusta in v začetku septembra.
Seveda je zadnja leta na trgu vedno več ponudnikov semen in s tem tudi različnih sort motovilca – odvisno od države od koder prihaja seme. Ena takšnih je tudi sorta ‘Verte a coeur plein 2’, katero se priporoča sejati že od julija, saj je odporen na vročino. Setve ponavljamo do konca septembra.
Sorta ‘Žlicar’. Ko si seme samo izbere, kje bo vzklilo. V vrstice posejana sorta ‘Ljubljanski’.
Motovilec sejemo v intervalih
Da bo bera bogata od jeseni do pomladi, sejemo motovilec v več intervalih. Prvo seme posejemo že avgusta, rastline bomo pobirali v začetku oktobra. Setev motovilca v začetku septembra, bo dala pridelek konec oktobra. Kasnejše setve – zadnja je lahko še v začetku oktobra, bodo zamaknile pridelek v pozno jesen, zimo in pomlad. Novembra še vedno sejemo v rastlinjake in tople grede. Sejemo v terminih vsakih 14 dni manjšo količino semena. Sejemo ga lahko še enkrat zgodaj spomladi, marca in aprila ali v tople grede januarja, februarja. Če je le možno, ga sejemo ob dnevu za list.
Načini setve
Načinov setve motovilca je več. Poskusite in izberite sebi najljubšo ali pa kombinirajte vse.
- Setev na grede
Gredice dobro očistimo, dodamo sloj komposta in z vilami globoko zrahljamo. Dobro zalijemo.
- Sejemo v vrste, med katerimi pustimo 10 cm prostora, v vrstici pa 3 do 5 cm.
- Sejemo v gruče, po pet semen skupaj, med gručami pustimo 15 cm
- Sejemo počez, povprek, kot da bi solili.
Setev v vrste. Setev počez.
Seme zastremo le s tankim slojem prsti. Bolje bo namreč klilo, če ne bo pregloboko v zemlji. Prst potlačimo, da se oprime prsti. Pri setvi na način »počez« sama uporabim grablje, s pomočjo katerih seme plitko vdelam v tla, nato pa z njimi potolčem po zasejani površini. Dobro zalijemo z razpršenim rahlim curkom. Sama pokrijem gredo z razvejanimi vejami, da preprečim dostop ptičem, ki tako zelo radi izbrskajo seme iz zemlje in ga pojedo. Prvih nekaj dni, če ni dežja, zalivamo. Le tako bo seme nabreknilo in hitro vzklilo. Bodite potrpežljivi, saj do klitja potrebuje motovilec 20 dni ali celo več.
Seme po setvi potlačim, da se oprime prsti. Zasejano površino zaščitim pred ptiči z vejami.
- Setev v lončke
Že nekaj let sejem motovilec tudi v lončke. Sejem v setvenice z linami premera 1,5 do 2 cm. Posode napolnim s setvenim substratom, dobro navlažim s pršilko. V vsako setvenico položim 2 semeni.
Še raje pa uporabim setvene plošče, kjer so posamezne line premera 4 do 5 cm. V vsako lino posejem 5 semen. V tem primeru se razvije gruča rastlin. Velikokrat posejem od 10 do 14 semen v lonček premera 10 cm.
Ko rastline zrastejo toliko, da je razvitih pet lističev, presadim na grede. Rastline, ki sem jih sejala v gručo, tako tudi presadim – jih ne trgam narazen. Med skupinami pustim 15 do 20 cm razmika, da se rastline dobro razvijejo.
Setev motovilca v setvene plošče. Gručasta setev v velik lonček – 12 semen.
Dobro je vedeti
Seme motovilca je malo posebno, bolje namreč kali starejše, kot sveže letošnje. Če imate svoje seme, ki ste ga pobrali letos, ga pred setvijo za nekaj dni postavite v hladilnik. Nizke temperature bodo vzpodbudile kaljivost.
Avgustovska setev
Motovilec je rastlina hladnega dne in pri visokih temperaturah slabše kali. Zato avgusta, ko so temperature lahko še zelo visoke, gredo po setvi pokrijemo z vejami. Čim bolj na gosto položimo veje, tem bolje bo. Nekateri namesto vej uporabijo časopisni papir. Preko vej ali časopisnega papirja položimo še vrtnarsko kopreno. Na ta način seme vsaj malo zaščitimo pred visokimi temperaturami. Poskrbimo, da bo do kalitve zemlja enakomerno vlažna. Ko rastline vzklijejo, zaščito odstranimo. Tal med motovilcem ni smiselno zastirati, saj je setev pregosta, zastirka pa bo oteževala nabiranje.
Ker so vrtovi avgusta polni vrtnin, se še posebej na majhnih vrtovih težko najde cela gredica, ki bi jo lahko namenili setvi motovilca. Pa nič ne de. Za avgustovsko setev ne potrebujemo praznih gred. Posejemo ga na grede s paradižnikom in papriko. Med rastlinami je namreč čisto dovolj prostora za vrstice motovilca, senca visokih rastlin pa mu bo več kot godila. Na mojem vrtu so grede vedno zastrte s slamo, zato najprej odgrnem slamo levo in desno, tako da dobim 10 cm širok pas. Zemlja pod zastirko je rahla in vlažna, zato ni treba nič drugega kot plitko rahljanje z majhno ročno motikico. Nato naredim plitko brazdo in posejem motovilec. Pred nekaj leti sem poskusila sejati tudi v jamice. Med rastlinami paradižnika in paprike sem odgrnila slamo tako, da sem dobila krog premera 10 cm. Med posameznimi krogi je bilo 10 cm razmika. Zemljo sem zrahljala in v vsak krog posejala 5–7 semen. Tako posejan motovilec je v senci paradižnika in paprike hitro vzklil in pridelek sem pobirala že zgodaj jeseni.
Jesenske setve
Septembra se bo na vrtu spraznilo kar nekaj gred in tja posejemo motovilec. Kombiniramo ga lahko s česnom in čebulo ali pa ga posejemo na gredice z jagodami.
Mešani posevek
Motovilcu dobro dene bližina marsikatere zelenjadnice. Izogibati se moramo le bližini špinače.
Oskrba
Motovilec prenese temperature tudi do –15 °C. Težave se lahko pojavijo le zaradi močnega zimskega sonca, ki sije na zmrznjene nežne liste motovilca. Zato je dobro v hladnih zimah brez snega posevek zaščititi z vrtnarsko kopreno ali smrečjem. V zimah s snegom izkušnje kažejo, da je bolje, če posevka ne prekrivamo neposredno s kopreno, saj se koprena pod težo snega oprime nežnih listov in pri nizkih temperaturah nanje tudi primrzne. Vrtnarsko kopreno poveznite čez loke.
Pobiranje
V avgustu posejan motovilec bomo lahko nabirali že jeseni, septembrskega in oktobrskega pa pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Če boste sejali v intervalih, vsakih 14 dni, boste z motovilcem enakomerno preskrbljeni od septembra do marca, oziroma aprila, ko bodo rastline odgnale v cvet. Pobiramo lahko le posamične lističe ali odrežemo celo rozeto. Če smo sejali v kupčke, odrežemo cel skupek. Pridelek poberemo preden rastline zacvetijo. To se zgodi ponavadi v drugi polovici aprila, ali prej, če je pomlad zelo topla. No, če ste dobro preskrbljeni z motovilcem, kakšen košček gredice le pustite, da zacveti in si pridelajte svoje seme.
