Na kaj pomislite, ko kdo omeni zelenjavni vrt? Večina bo odgovorila, da je to zaplata pravokotne oblike, zasajena s solato, zeljem, korenjem, paradižnikom in ostalo zelenjavo. Kakopak, saj že beseda nakazuje, da naj bi tukaj rasla zelenjava. In po večeni resnično videvamo samo takšne zelenjavne vrtove.
Zaradi monotonega način sajenja le ene vrste zelenjadnice morda dve na eno gredico in sajenja v strogih vrsticah, delujejo zelenjavni vrtovi kot pomanjšane različice njiv. Pomaknjeni so nekam nazaj za hišo, skriti očem. Ob novogradnjah, pa jih marsikje sploh ni. Ker, kot pravijo mnogi, bi zelenjava kazila moderno opremljen vrt ob hiši. Tudi s pridevnikom »trajnostni« večina meni, da v takem vrtu ni prostora za ničesar drugega, kot za pridelavo hrane za človeka.
Je res tako? Ali moramo gredice, kjer raste zelenjava skrivati, ker menda niso lepe? Se moramo zaradi napačnega mišljenja in predstav, ki so nam jih vsilili predniki in okolica, na majhnem prostoru pred hišo, odreči zelenjavi in se sprijazniti samo s trato in zgolj kakšno gredico s cvetlicami? Vse prej kot to! S kančkom domiselnosti in oponašanjem vzorcev iz narave, lahko ob hiši, četudi imamo le nekaj kvadratov prostora, ustvarimo čaroben vrt.
Dva takšna vrtova sem sebi ustvarila tudi sama. Da dokažem in pokažem. Prvega ob svoji mali eko trgovinici za vrtičkarje, in drugega čisto novega ob hiši, kjer živim. Bujen trajnostni vrt, poln različnih rastlin in ne nazadnje tudi živali, je lahko nekaj najlepšega, kar si ustvari človek.
Organske oblike za svobodomiselne
Prvi vrt je postavljen v prostor, kjer ga obdajajo travnik, divje grmičevje in visoke vrbe. Pravokotna površin 7 x 10 m je kar klicala po uresničitvi moje želje. Nobenih ravnih, strogih linij in nobenih omejitev. Oblikovala sem 12 gredic približno enakih velikosti, vendar različnih organskih oblik. Ker je ta vrt v bolj »divji« okolici, gredic nisem z ničemer omejila, so le rahlo dvignjene. Lahko bi jih ogradila z nizko prepleteno ograjo iz vrbovih ali leskovih vej.
Po potkah, ki vijugajo med gredicami, sem posula lesne sekance, ki so nadvse prijetni za hojo. Vsako leto jih vsaj enkrat obnovim – dodam nove, saj je to organski material, ki se počasi spreminja v humus.
Formalnost za občutek urejenosti
Če imate raje ravne linije, se vam ni potrebno odreči gredic oblikovanih bolj formalno. To sem naredila na vrtu ob hiši. Le tri metre širok in 11 metrov dolg pas nekoristne trate sem spremenila v vrt, kjer raste zelenjava, jagodičje, cvetje, zelišča. Podolgovate gredice sem omejila s starimi zidaki. V poplavi visokih in dvignjenih gred iz lesa sem želela nekaj drugačnega, nekaj kar bo bolj trajno kot les, za kar ne bom potrebovala veliko denarja in nekaj kar je odslužilo svoji funkciji in bi romalo na odpad. Za pravokotne gredice sem se tukaj odločila tudi zaradi tega, ker je vsa okolica ob hiši oblikovana nekako v pravokotnih ploskvah, katerih ostrino sem razbila z načinom sajenja. Potke med gredicami so tukaj nasute s prodniki. Oh, še nekaj za božanje podplatov!
Na gredicah mešane zasaditve
Pestrost v vrtu je tisto, kar si želimo, saj bo le tako naš vrt deloval usklajeno in uravnovešeno, tako kot deluje narava, nam pa nudil hrano za telo in dušo.
Zato na mojih gredicah nikoli ne raste le ena vrsta rastline. Na eni gredi se tako znajde skupaj tudi 5 ali celo 6 različnih vrst vrtnin. Pri sajenju vrtnin upoštevam dobre in slabe sosede, saj nekatere druga drugo vzpodbujajo v rasti, se branijo pred boleznimi in škodljivci, spet druge pa se med seboj ne prenašajo ravno dobro. Za to sem takoj, ko sem oblikovala gredice, naredila načrt setev in sajenj. Določila sem idealne kombinacije, ki jih sedaj iz leta v leto le prestavljam po gredicah – kolobarim.
Med zelenjavo dišavnice in cvetje
Dišavnice in cvetlice, ki so trajne, so našle svoj prostor na robovih gred, kjer najmanj ovirajo rast zelenjave. Enoletne cvetlice, kot denimo cinije, astre, zajčki, ostrožniki, kozmeje in enoletne dišavnice, kot denimo bazilika, koprc, šetraj, živijo samo eno leto in nimajo tako bujnega koreninskega sistema, zato jih lahko umestimo med zelenjavo. Za enoletne cvetlice več ali manj velja, da jih posejemo le prvo leto, naslednja leta se zasejejo kar same. Jaz jih pustim tam, kjer si same najdejo prostor. Zato je s pomočjo Narave zasaditev vsako leto malce drugačna. Če samosevci na katerem delčku preveč posežejo v mojo načrtovano zasaditev, jih pa presadim drugam.
Šparglji in jagodičevje
Gredica z jagodami in šparglji seveda ne sme manjkati. Med jagode, da je zasaditev pestrejša in da bolje izkoristim prostor, posadim česen, šparglji pa so radi v družbi špinače.
Ribez, josto in kosmulje sem posadila na robove gred, maline imajo pa svojo gredico. Ampak tudi ta ni dolgočasna, saj so med rdečimi še rumene in črne sorte.
Zelenjava je lepa
Ste kdaj pogledali denimo zelje ali ohrovt malo drugače, kot na nekaj, kar boste pojedli? Ali pa recimo jajčevce, s kosmatimi velikimi listi in modrimi cvetovi katerim sledijo vijoličasti bleščeči se plodovi. Ali pa nadzemno kolerabico, ki je pravi mali čudež, ta majhna teniška žogica iz katere v enakomernih razmikih poganjajo široki listi na dolgih pecljih, kot da je narava z metrom in šestilom v rokah določala, kje bodo odgnali. Ali pa solato! Koliko različnih sort poznamo in kako so krasne! Zelene, rdečkasto rjave, skoraj vijoličaste, svetlo zelene skoraj rumene, z narezljanimi listi, okroglastimi listi...in še bi lahko naštevala. Lepa je zelenjava, ni dvoma! Verjemite, da bi marsikdo kakšno njemu neznano vrtnino umestil na okrasne grede, če bi mu bilo rečeno, da jo priporoča kak svetovno znani oblikovalec krajine.
Vertikala za razgibanost
Kako privlačnejši je vrt, če ni vso rastline na več ali manj enaki višini. Kar zelenjava razen izjem, moramo priznati kar je. Sama zato poskrbim, da je na vsaki gredici ena rastlina, ki poskrbi za dramo. Visok fižol, kumare, spomladi tudi visok sladkorni grah, paradižnik, listnati ohrovt, koruza, so vrtnine, ki vabijo poglede tudi navzgor. Tu in tam posadim še sončnice, ali na oporo napeljem okrasni enoletni grahor.
Opore
Naravni materiali v vrtu so pravilo. Nobene plastike! Že od nekdaj vsako leto znova naredim oporo za kumare iz leskovih in vrbovih vej. Tudi veje drena so zelo uporabne. Ne traja dolgo, oziroma je to še ena meditacija. Tudi za ostale vzpenjajoče rastline preskrbim lesene opore. Tiste za fižol in paradižnik lahko ohranimo za vrsto let.
Z razumevanjem narave manj dela
Ko enkrat oblikujemo trajnostni vrt, tla čim bolj puščamo na miru. Ne lopatimo in ne prekopavamo jih, ampak skrbimo za njih tako, kot to dela narava sama. Skrbimo, da so vedno porasla z rastlinami, ki jih gojimo, ali pa odkrite vrzeli pokrijemo z eno od organskih zastirk. Tla, ki so zaščitena pred zunanjimi vplivi se s pomočjo živih organizmov v njih sama obnavljajo, bogatijo s humusom in hranilnimi snovmi, voda in zrak pa sta v tleh, ki so mimogrede tudi zrnate teksture, v pravem razmerju. Zaradi zastirke na gredah nimamo težav s plevelom, tla pod njo pa so vlažna in rodovitna. Vse je tako enostavno!
Dnevna meditacija
Čeprav je vrt zastavljen tako, da ni potrebno na njem ves čas nekaj delati, kot mnogi še vedno menijo, je moje prvo opravilo, ko pridem v službo, sprehod po vrtu. To je zame prava mala meditacija, preden se začne pester delovni dan. In verjemite, včasih, ko je dan naporen, ko me priganjajo roki, delo odložim in odidem na vrt. Moje misli so tam usmerjene samo v rastline, v vonjave, ki me obdajajo, brenčanje žuželk in ptičje petje. Deset minut tega koktajla in že sem kot nova.
Spoštujmo rastline
Če se boste lotili spreminjati svoj vrt, še tole: vse kar že raste na vrtu je zelo dragoceno. Dobro premislite, preden se odločite odstraniti obstoječe rastlinje, saj pri ureditvi vrta pripomore k hitrejšemu učinku. Bolehne rastline, ki životarijo, če niso ravno velika drevesa, presadite na ugodnejšo lego, če pa jih je načel zob časa, pa jih raje zamenjajte z drugimi. Velikokrat gre za nepremišljeno odstranitev popolnoma zdravih starejših in velikih dreves ali grmovnic. Ali veste kakšne cene dosegajo tako velike rastline v vrtnarskih centrih? In ne nazadnje, rastline so živa bitja, ki so vredna spoštovanja.
