Sem Jerneja, za mnoge Nejka, kar mi je všeč. Tukaj sem, da vam pokažem in dokažem, da lahko vrtnarite na lahkoten način, trajnostno, brez mučnega prekopavanja, okopavanja, pletja in da lahko tudi balkon kot bi trenil spremenite v zeleno oazo.

V spodnjih vrsticah boste prebrali, kako sem pridobila svoje znanje in izkušnje in dokazala tudi sama sebi, da je vrt prostor za sprostitev in ne garanje in obveznost.

Najprej pa naj se predstavim. Sem agronomka in strastna zagovornica sonaravnega načina življenja. Vegetarijanka od svojega 18 leta, zvesta uporabnica ekološke kozmetike in čistil, hrana, ki jo moram dokupiti, je ekološka in v prvi vrsti slovenskega porekla. Nisem fanatik (hehe) in ne ne hodim naokoli bosa v razcapanih cunjah. Rada sem urejena, lepo oblečena, z neverjetnim veseljem si nalakiram nohte ter nanesem rdečilo na ustnice. Rada kuham in dobro jem, spijem kozarec vina. Sem goreč zagovornik sezonskega prehranjevanja, zato paradižnik jem samo poleti. Bojkotiram uporabo avokada in indijskih oreškov. Svoj poklic opravljam z vsem srcem in dušo. Je moj način življenja. »Služba« in prosti čas se prepletata, ločnice ni. Sem v glavnem srečna, prijazna in vesela. Ne prenašam zahrbtnosti, laži in krivice. Živim iz trenutka v trenutek, za trenutek. In sanjam.

Kdo sem

 

In če te zanima moja zgodba....

 

Kdo sem

Kot lahko vidite na sliki, mi je bilo cvetje (in ves ostali čudoviti svet rastlin in živali) takorekoč položeno v zibelko. Moja ljubezen se je iz leta v leto krepila in tudi uradno potrdila z diplomo iz študija agronomije. Ampak po zaključku tega izobraževanja, se je učenje šele začelo. Tisto pravo, oziroma edino, ki šteje. Učenje o sonaravnem pristopu vrtnarjenja.

Študirala sem še v času, ko v učnem programu na fakulteti ni bilo ne duha ne sluha o zadevah, kot so sonaravno, ekološko, premakulturno...Spomnim se, da sem snov predmeta fitofarmacija, ki je zajemal goro zame neuporabnih podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih in aktivnih snoveh (beri: strupenih kemikalijah), ki se nahajajo v pripravkih za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov, namerno izbrisala iz spomina, čim sem stopila iz profesorjevega kabineta z vpisano oceno v indexu. In tako sprostila prostor za koristne informacije. Navsezadnje, tudi možgani imajo omejen prostor.

Moja prva služba takoj po študiju je bil majhen vrtnarski center v vasi v bližini Ljubljane. Neizmerno sem uživala, čeprav sem bila velikokrat premražena do kosti. Se učila, srkala znanje z vseh strani, tudi iz pogovorov s strankami. Hkrati pa ves prosti čas preždela v knjigarnah in knjižnicah, prebirala, raziskovala. Ja, takrat nam je uporaba googla bila še neznanka. Ko sem odkrila permakulturni način vrtnarjenja (permakultura je poleg vrtnarjenja še veliko več), sem si rekla: »Pa to je vendar to!«

Ves ta čas pa sem sanjala o svojem vrtičku. Kot priseljenka sem si svoj prvi dom morala ustvariti v bloku. Svojo strast do rastlin sem tešila na balkonu, kjer se je trlo cvetličnih korit in loncev, prostor sem pustila le za en udoben stol in majhno mizico. Stanovanje pa ...hm... sem spremenila v džunglo.

BalkonBalkon

V tem času sem zamenjala kar nekaj služb, v katerih sem nabirala znanje in izkušnje. In garala cele dneve...tudi noči. Življenjska šola, ni kaj.

In potem se je en dan zgodilo. Moji prijateljici Majdi je nekdo ponudil nekaj gredic v skupnosti vrtičkarjev. Seveda sem takoj bila za in že naslednji dan opremljena z grabljami in motiko na kolesu dirjala na vrt. Približno 20 kvadratov gredic me je čakalo. In Majda in gospod, ki je vihtel štiharico kot za stavo. Bilke, ki so ščitile zemljo, so izginjale pred moji očmi. Z zgroženim izrazom na obrazu sem pogledala Majdo, ki je samo nemočno skomignila z rameni, gospod pa je med ihtavim udrihanjem pokroviteljsko ukazal: »To morata vse preštihati in pripeljati prikolico hlevskega gnoja, da vama bo kaj raslo! Če ne, ne bo nič!« Moji poskusi upora v obliki prošnje, da bova nadaljevali sami, so bili neuspešni, dokler gospoda ni poklicala žena in je odhitel domov na kosilo. Na srečo je uspel prekopati le nekaj kvadratov. Še zdaj sem hvaležna gospe za tisti klic na kosilo.

Po nekaj minutah umirjanja, sem se lotila vrta na svoj način. Tak, ki je prijazen tudi bitjem, ki živijo v zemlji. Tam je namreč prava tovarna humusa! In mi jo z lopatanjem, prekopavanjem – štihanjem, vztrajno uničujemo. No, kako na preprost način pripravimo zemljo in jo tudi kasneje obdelujemo, lahko preberete v mojih člankih, tukaj na tej strani.

Prvi vrt

Ta moj prvi vrtiček je predstavljal drugo vrsto šole. Tukaj sem vso teorijo spreminjala v prakso. Poskušala, preučevala, skrbno zapisovala, fotografirala, se hkrati poskušala spominjati kako je kaj počela stara mama in kasneje tudi mama, povezovala drugo z drugim.

Ker sem v tistem obdobju opravljala službo, ki je od mene zahtevala tudi po 10 ur dela na dan, tudi ob vikendih, je moj vrt v primerjavi z vrtovi, za katere so skrbeli upokojenci, sameval. A funkcioniral tudi brez mene. Moje mačehovsko obnašanje ga ni niti malo prizadelo. Zasipal me je z obiljem in vem zakaj. Ker sem pustila naravi, da živi, da deluje po principih, ki so utečeni. Da nisem motila delovanja in usklajenosti živali in rastlin z nenehnim poseganjem z motiko, da sem spoštovala zakone narave.  Brez napornega prekopavanja, okopavanja, pletja! Ta moj prvi vrtiček je bil odskočna deska za vse, kar se je dogajalo naprej. Po treh letih so lastniki zemljo prodali in sedaj stoji tam velik športni kompleks.

A skoraj istočasno sem svoj košček raja po sosledju večih naključij našla v prijetnem okolju že obstoječe vrtnarije Carniola. Spomnim se svojega prvega obiska. Čez možgane mi je že na vratih švignila misel: »Tukaj želim ustvarjati!« Z Maticem Severjem, lastnikom vrtnarije, sva se čudovito ujela in po drugi kavi že postala kompanjona, v vseh pogledih.

Ampak a veste, da naključij pravzaprav ni. Vse je z nekim namenom, le slediti je potrebno sanjam in občutkom in delati z ljubeznijo.

Matic mi je odstopil košček zemlje, na katerem sem ustvarila vrt (tukaj ni bilo bojazni, da bi kakšen prijazen upokojenec želel pomagati). Za namen pisarne sva postavila zeleno leseno hiško, ki je kar nekako postala naš razpoznavni znak.

 

Vrt, vrtnarijaHiškaBarvanje

 

Na vrtu sem začela organizirati delavnice, izobraževanja, individualna svetovanja...Ter ustvarila butično trgovinico z ekološko certificiranimi izdelki za vrtičkarje. Našla sem čudovite pridelovalce ekoloških sadik vrtnin, dobivitelja ekološko pridelanih semen.

Sadike

 

Kar pokala sem od želje predajati svoje izkušnje in znanje naprej. Tudi s pisanjem člankov za revije, predavanji, nastopih na televiziji.

Snemanje

 

V tem času so nastali tudi štirje vrtnarski priročniki. Ko se je »rodil« prva knjiga, sem bila še posebej ponosna. Da me je poklical urednik iz tako priznane založbe z željo, da napišem za njih priročnik o ekološkem vrtnarjenju, je neizmerna čast.

KnjigaKnjige

 

Potem je prišla selitev v hišo in z njo seveda ureditev majhnega obhišnega vrta. Kakšna radost in veselje! Dolga ozka zaplata zemlje za hišo je kar klicala po tem, da jo uredim v malo drugačen zelenjavni vrt. Vse ostalo pa še sedaj počasi korak za korakom spreminjam v moj domači čarobni vrt. Ureditev vrta ob hiši je proces, ki zahteva dober premislek, dober načrt in čas! In nikar ne pozabite tega.

Vrt doma

Kot vidite, sem polno zaposlena. Vrt mi večino časa služi kot prostor za umirjanje misli in počitek v bitki s časom. Včasih je dovolj le pogled nanj skozi okno, včasih kratek sprehod med gredicami, včasih majhno opravilo ali dve, včasih pa potrebujem celodnevni odklop od vsega. Ja, v hitrem tempu živimo in tudi moje delo, čeprav je videti navzven zelo romantično, mnogokrat zahteva bitko z lovljenjem rokov in kakšno prečuto noč.

Zato mora biti vrt zasnovan tako, da ne potrebuje vaše prisotnosti vsak dan. Nekajkrat na leto boste potrebovali nekaj ur za pripravo tal, setev in sajenje. Potem pa bo dovolj ena ura na teden. Ali pa še to ne. Če boste želeli več ur preživeti na vrtu, pa brez skrbi, lahkotnih opravil se zmeraj najde. Če tudi teh ni, pa si privoščite trenutke miru v družbi rastlin.

S takim načinom vrtnarjenja se boste lahko še naprej posvečali svoji karieri, družini, prijateljem in hobijem. Ne bo se vam potrebno odpovedovati dolgih počitnic. Vrtnarjenje bo postalo del vašega življenja, popolnoma nevsiljivo in brez občutkov obveznosti.

Če imaš vrt in knjižnico, imaš vse, kar potrebuješ.

Cicero

 

Počitek

Cvetlična.si

Prijavite se na novice in obvestila.
Bodite prvi, ki bodo dobili koristne informacije!