Kompost je nujno potreben element v ekološkem vrtu. S kompostiranjem organskih odpadkov, ki nastanejo v kuhinji in na vrtu poskrbimo, da se hranila ne izgubljajo, ampak krožijo znotraj gospodinjstva. Organske odpadke iz vrta in kuhinje s kompostiranjem spremenimo v visoko kvalitetno gnojilo, ki ga uporabimo za gnojenje zelenjavnega vrta, okrasnih rastlin, trate, balkonskih in tudi sobnih rastlin.
Mešanica različnih organskih snovi se v aerobnem procesu kompostiranja s pomočjo mikroorganizmov spremeni v zrelo organsko snov – kompost. Mikroorganizmi s svojimi encimi razkrajajo organske snovi in jih pretvarjajo v stabilen humus. Z dodajanjem komposta povečujemo v tleh količino humusa ter izboljšujemo strukturo tal. V tla vnašamo s kompostom poleg hranil tudi mikroorganizme ter hormone, encime, vitamine, stimulatorje rasti, antibiotike. Zaradi teh so rastline močnejše in bolj zdrave. Gnojenje s kompostom nam tako zagotavlja trajno živa, plodna tla, bogata s humusom.
Kompostiranje poteka pod vplivom različnih vrst mikroorganizmov (bakterije, glive, aktinomicete), ki se neprenehoma prilagajajo okolju v kompostu.
Da vam olajšamo stvari, smo razdelili material iz zgornje tabele v dve skupini, na zelene in rjave. Vam ni potrebno poskrbeti za nič drugega, kot izmenično nalagati plasti v nekako približnem razmerju.
Sestava kompostnega kupaDa bo vsem tem dejavnikom zadoščeno in bo kompostni kup dozoreval brez težav, nalagamo material v plasteh. Da nam bo lažje, si material razdelimo v dve skupini, v mokrega, ki je bogat z dušikom in suhega, ki ima veliko ogljika.
| KOMPOSTNI MATERIAL | |
| Mokri | Suhi |
Kuhinjski odpadki Jajčne lupine Ostanki sadja in zelenjave Rastlinski ostanki z vrta Plevelni ostanki Ostanki balkonskih in sobnih rastlin Sveže pokošena trava Odpadki vinske kleti Grozdne droži in tropine Pivovarski ostanki Morske alge Hlevski gnoj Ostanki rastlinskih pripravkov | Kavna in čajna usedlina Suho listje Suhe iglice Slama in seno Ostanki zemlje balkonskih in sobnih rastlin Zdrobljene vejice in veje drevja in grmovja Žagovina in lesni oblanci Luščine žit Volna, bombažno in laneno blago Lasje, dlaka Lesni pepel in saje Papir in lepenka Hišni prah |
Kup začnemo s plastjo vej, smrečja, koruznice, ki bo služila za drenažo. Sledi nalaganje plasti. Izmenično nalagamo plasti mokrih odpadkov (ostanki sadja in zelenjave, jajčne lupine, sveže pokošena trava, odmrli ostanki okrasnih rastlin…) in suhih (suho listje, slama, seno, zdrobljeni ostanki vej, lesni pepel…). Pomembno je, da je razmerje približno enako. Če je preveč suhih odpadkov, se v kupu ne dogaja nič, če je preveč mokrih, pa kup gnije. Plasti naj niso debelejše od 20 cm, saj s tem zagotovimo zračnost in odcednost.
Po vsaki plasti dodamo tanko plast napol preperelega komposta ali hlevskega gnoja. Dodajanje gnoja ali komposta med plasti omogoči delovanje mikroorganizmov, ki so glavni delavci v tej veliki proizvodnji super gnojila. Na mokre plasti ali na hlevski gnoj lahko dodamo plast pepela. Na koncu pokrijemo kup s plastjo slame, sena ali listja. Po treh do štirih tednih kup premečemo, da ga prezračimo in ponovno zaščitimo s slamo. Trohnenje lahko pospešimo tako, da za en kubični meter komposta raztopimo 40 dag sladkorja v vroči vodi in tekočino polijemo po kupu. Tako ustvarimo optimalne razmere za delovanje mikroorganizmov.Kompost je lahko dozorel in uporaben že po 5 mesecih, odvisno od kakovosti materiala, ki smo ga uporabili in od letnega časa v katerem smo ga pripravili. Vedeti moramo, da pozimi kompostiranje poteka počasneje. Zato ga je dobro spomladi nekoliko prezračiti.
Sorodne objave
