Na kaj pomislite, ko kdo omeni zelenjavni vrt? Večina bo odgovorila, da je to zaplata pravokotne oblike, zasajena s solato, zeljem, korenjem, paradižnikom in ostalo zelenjavo. Kakopak, saj že beseda nakazuje, da naj bi tukaj rasla zelenjava. In po večeni resnično videvamo samo takšne zelenjavne vrtove.
Zaradi monotonega način sajenja le ene vrste zelenjadnice morda dve na eno gredico in sajenja v strogih vrsticah, delujejo zelenjavni vrtovi kot pomanjšane različice njiv. Pomaknjeni so nekam nazaj za hišo, skriti očem. Ob novogradnjah, pa jih marsikje sploh ni. Ker, kot pravijo mnogi, bi zelenjava kazila moderno opremljen vrt ob hiši. Tudi s pridevnikom »trajnostni« večina meni, da v takem vrtu ni prostora za ničesar drugega, kot za pridelavo hrane za človeka.
Je res tako? Ali moramo gredice, kjer raste zelenjava skrivati, ker menda niso lepe? Se moramo zaradi napačnega mišljenja in predstav, ki so nam jih vsilili predniki in okolica, na majhnem prostoru pred hišo, odreči zelenjavi in se sprijazniti samo s trato in zgolj kakšno gredico s cvetlicami? Vse prej kot to! S kančkom domiselnosti in oponašanjem vzorcev iz narave, lahko ob hiši, četudi imamo le nekaj kvadratov prostora, ustvarimo čaroben vrt.
Dva takšna vrtova sem sebi ustvarila tudi sama. Da dokažem in pokažem. Prvega ob svoji mali eko trgovinici za vrtičkarje, in drugega čisto novega ob hiši, kjer živim. Bujen trajnostni vrt, poln različnih rastlin in ne nazadnje tudi živali, je lahko nekaj najlepšega, kar si ustvari človek.
Sorodne objave
