Mehiški zeleni paradižnik ali tomatil

Mehiški zeleni paradižnik (Physalis ixocarpa) je rastlina, katere domovina je Mehika. Tam ga imenujejo tomatillo, kar pomeni majhen paradižnik.   Mehiški zeleni paradižnik ali tomatil je bližnji sorodnik paradižnika. Oba spadata v družino razhudnikovk (Solanaceae). V nekaterih lastnostih sta si rastlini podobni, med njima pa je tudi nekaj zelo opaznih botaničnih razlik. Ena najznačilnejših je ta, da so plodovi, ki sicer spominjajo na manjši paradižnik pri tomatilu zaščiteni s kot papir tanko ovojnico v obliki lampijončka. 

Tomatil gojimo pri nas podobno kot paradižnik. Februarja in marca posejemo seme v majhne pladnje ali večje lončke in rastlinice, ko razvijejo 4 liste presadimo vsako v svoj lonček. Topla in svetla okenska polica bo odlična za vzgojo sadik. Ko mine nevarnost pozebe, sadike presadimo na prosto. Sama se pri vseh toploljubnih rastlinah, kot so paradižnik, paprika, jajčevci…, držim pravila, da jih ne sadim na prosto pred 15. majem, torej ne pred Ledenimi možmi. S tem se izognem skrbi in nenehnemu spremljanju vremenskih razmer ter pokrivanju in odkrivanju nežnih rastlin. Še vedno so bile moje rastline prav tako lepe, pravzaprav mnogo lepše, močnejše in bolj zdrave od sosedovih, ki skuša prehiteti naravo. Torej sem tudi tomatil letos, ko sem ga sadila prvič, posadila na prosto šele v drugi polovici maja.

 

 

Tako kot paradižnik, tudi tomatil potrebuje veliko sonca in bogata, rodovitna tla. Namenimo mu s soncem obsijano, toplo lego, rastlinam ob sajenju dodamo pest ali dve komposta, zemljo pa zastremo z zastirko iz slame ali sena.
Rastlina ima grmičasto rast, zato ji je potrebno nameniti malo več prostora. Sama sem ga posadila na rob grede s paradižniki, med katerimi je že rasel radič, ki je dober sosed paradižnika. In če je dober sosed paradižnika, sem sklepala, da se bo tudi tomatil dobro počutil v njegovi družbi.