Kljub temu, da si moja družina večino sadja in zelenjave pridela sama in da kupujemo predvsem pri ekoloških kmetih in v trgovinah z zdravo prehrano, me kdaj pa kdaj pot zanese tudi v supermarkete. In vsakič znova me presenetijo prepolne police, ki se šibijo pod težo prehrambenih izdelkov, kjer sredi zime ne manjkajo niti jajčevci, niti jagode. Takrat se pogosto spomnim na hrano, ki so jo uživali moji starši, ko so bili otroci.
Veliko od tega sem imela možnost okusiti tudi sama, saj je moja babica še zmeraj pripravljala »hrano revnih«. Tudi moja mama je poskrbela, da te jedi niso bile pozabljene, tako da sva z bratom zrasla na domači sezonski hrani. Zadnje čase se vedno bolj sprašujem ali je bila to res hrana revnih?
V času po drugi svetovni vojni so bili ljudje večkrat lačni kot siti. Jedli so skromno, razen jabolka niso poznali nobenih prigrizkov med obroki. Na kmetih se je jedlo to, kar so sami pridelali in za zimo tudi skrbno shranili…kljub temu, da ni bilo zmrzovalnih skrinj in hladilnikov, vedno so našli način. Za vse so znali poskrbeti.
