Minulo soboto sem se po dolgem času napotila na ekološko tržnico. Že kar nekaj časa me ni bilo. Stalna prisotnost na vrtnariji žal terja svoj davek, ampak nič hudega. Sedaj, ko vrtnarija počiva in čaka na pomladne dni, imam tudi več časa, da obiščem meni ljube ekološke pridelovalce.
Tako srčni so vsi po vrsti in resnično jih cenim. Njihov trud, delavnost, potrpežljivost in vztrajnost. Hvaležna sem jim, da nam dajejo hrano, ki je resnično edina prava HRANA.
Zato me tudi osebno prizadanejo pisarije in razno razne neresnice, ki se dotikajo ekološke pridelave, ekoloških kmetov.
Kljub temu, ali morda prav zato, da je na voljo toliko poljudnih člankov v revijah, časopisih, na spletu, ogromno predavanj, televizijskih oddaj, vlada vsesplošna zmeda. Kaj je bio, kaj integrirano, domače, lokalno, organsko?
Uf ob tej zadnji besedi me kar zmrazi…organsko!!! Ampak o tem kasneje.
K temu pisanju me je vzpodbudil sobotni obisk tržnice. Stala sem pred stojnico in čakala da pridem na vrsto. Za mano je stal par srednjih let. Kmalu se jima je pridružil drug par, v bistvu so se srečali po naklučju.
Po nekaj začetnih pozdravnih frazah je pogovor stekel v smer kaj kupujejo, kje kupujejo.
Prvi par je rekel, da zelenjave več sploh ne kupuje v supermarketih, tudi na navadni tržnici ne, ampak samo na tej ekološki ob sredah ali sobotah. Drugi par se je temu začudil in s polnimi košarami zelenjave pripomnil, da onadva kupujeta na tistem večjem delu tržnice, kjer je toliko izbire, da je joj!
In da sta redna kupca pri določenem kmetu, ki ima vedno vse na voljo, pa da je pri njem vedno tako zelo dolga vrsta (to pa nekaj pomeni!), pa da je iz obrobja Ljubljane, da je vse domače in ja, mnogo ceneje kot tole na tej stojnici.
Aha, pa še to, da ima obešen certifikat, da je vse iz integrirane pridela, da to je super, ker se nič ne šprica.
Pa da je bilo pred kratkim po televiziji, da ti ekološki kmetje hodijo v Trst na veleprodajno tržnico kupovat zelenjavo z vsega sveta, pa da jih je novinarka zasačila, kako tam nakupujejo, tukaj pa prodajajo za njihovo. Zakaj bi torej kupovala enkrat dražjo zelenjavo, če je vse skupaj prevara!?
Ona dva od tedaj kupujeta samo domače. Komaj sem se zadržala, da nisem posegla v pogovor.
Dejstvo je, da se je slednje resnično zgodilo, vpleteni pa niso bili ekološki ampak konvencionalni kmetje. Torej nekateri med tistimi, ki prodajajo zelenjavo na »veliki tržnici«. Lahko, da tudi tisti z obrobja Ljubljane, ki prodaja domače, integrirano, ki ima dolge vrste, kjer sama redno nakupujeta.
Uf sem si mislila, ko sem ošvrnila njune košare in vreče z zelenjavo, kjer so ležale tudi paprike in jajčevci. A to se pa nista vprašala, kako kmetu iz obrobja Ljubljane raste na njivah tudi tisto, kar bi pri nas v tem času uspevalo samo v močno ogrevanih rastlinjakih, pa še to ne.
Očitno sta pomešala med seboj čisto vse.
Tako sta z besedami bombandirala, da je prvi par kar obnemel. Niti poskušala se nista upreti, obrazložiti resnico. Nisem sigurna, ali se jima ni ljubilo, ali pa sta ju morda dejansko zmedla in je tudi v njunih glavah začel kljukati dvom.
Ne obtožujem. Tempo življenja je hiter. Mnogi živijo na hitro, poberejo samo kratke informacije, večkrat narobe razumejo, časa za poglobitev ni.
In če si mestni človek, ki nikoli ni imel stika z zemljo, ne veš ali pozabiš, da pozimi ne rastejo jajčevci na njivi.
Torej, razčistimo zmedo.
Domače ali lokalno še ne pomeni, da je ekološko pridelano! To so slovenski pridelki in proizvodi, katerim v prid je to, da niso pripeljani od daleč. Ta živila nimajo certifikata in ne moremo vedeti (razen, če kmeta tako dobro poznamo) ali uporablja pesticide in mineralna gnojila, ali ne.
Integrirana pridelava je stopničko višje od konvencionalne. Kmetje so pod nadzorom, škropiva in umetna gnojila se uporabljajo bolj kontrolirano in v manjšem obsegu. Še vedno pa se uporabljajo.
Izrazi ekološko, biološko in organsko označujejo eno in isto! V Sloveniji sta registrirana in zato dovoljena v uporabi izraza ekološko in biološko ter njuni skrajšani različici eko in bio. Izrazi označujejo način kmetovanja, pridelave hrane, kot tudi prehrambene izdelke, kozmetiko, čistila in še kaj.
Tudi v vseh državah Evropske unije izrazi pomenijo isto, saj velja v vseh državah enotna zakonodaja, ki natančno določa pravila ekološkega pridelovanja, kontrolo, certificiranje in označevanje ekoloških živil.
Avstrijci in Nemci uradno uporabljajo izraza biološko in ekološko (biologisch, okologisch), Španci prav tako (biologico, ecologico). Pri Italijanih je uveljavljen izraz biološko (biologico), pri Francozih prav tako (biologique). Za izraz ekološko so se odločili tudi v skandinavskih državah (ekologish, okologisk). Na anglo-saksonskem je uveljavljen izraz organsko kmetijstvo (organic).
No, pa smo prišli do točke, oziroma besedice, ob kateri mi stojijo vse dlake pokonci! Organic – so naše pametne glave prevedle v organsko. Uvozniki ekološke kozmetike in čistil so privlekli iz Anglije skupaj s sicer odlično kozmetiko in čistili ta izraz in vztrajali ter se ga oklepali kot pijanec plota (bila sem prisotna na eni okrogli mizi z uvozniki eko kozmetike, agronomi, ustanovitelji slovenske eko znamke Biodar…). Žal se je beseda “prijela”, ker je “fensi”, če uporabljaš “orgenik kozmetiko” in je fensi, če hodiš v “orgenik spa”, kar koli naj bi že to pomenilo. Uf uf. Ja, tudi razjezim se kdaj pa kdaj :).
Organsko gnojilo: hlevski gnoj, kompost, briketi hlevskega gnoja, …
Hlevski gnoj je organsko gnojilo, ni pa nujno, da je ekološko. Ekološki hlevski gnoj prihaja samo iz ekoloških kmetij.
Izdelki, ki jih kupimo v vrtnarskih centrih zapikarane v vrečah, kot denimo kompost in brikete, so organski, ekološki pa so samo, če je na embalaži ekološki certifikat.
Vidite sedaj razliko? In razumete, zakaj se jezim?!
Kako lahko zaupamo informaciji, da je nekaj res ekološko, pa v naslednjem blogu.
