Lepo urejen balkon je vedno veselje pogledati. Kotiček, v katerega pripeljemo košček narave tik ob svoj dom, nam lahko nudi prijeten čas z rastlinami. Med rastlinami izbirajmo med terpežnimi trajnicami in balkonskimi rastlinami, ki ne zahtevajo veliko nege.
Z vključevanjem zelišč med druge rastline dosežemo neverjetno velik estetski vidik in imenitno kombinacijo lepote in uporabnosti. Zelišča odločilno prispevajo, da zaznavamo tudi z dotikom, vohom in kasneje, ko jih uporabimo v kuhinji, še z okusom.
O zeliščih in dišavnicah govorijo mnogi najstarejši spisi. Že Babilonske glinaste ploščice izpred 5000 nazorno opisujejo uporabo nekaterih rastlin v zdravilstvu, kasneje pa se je pisalo tudi o njihovem uživanju. Najstarejša poročila o uporabi zelišč v kuhinji vsebuje kuharska knjiga rimskega epikurejca Apicija iz 1. stoletja.
Dandanes si ne moremo predstavljati kuhanja brez uporabe raznoraznih zelišč in njihovih mešanic. Vedno bolj se ponovno poudarja njihova zdravilnost, vse pogostejša pa je uporaba tudi v kozmetiki.
Zelišč je ogromno, veliko veliko več kot tistih 10, ki jih pozna večina in ki jih v glavnem uporabljamo pri kuhanju za izboljšanje okusa jedem. Vendar bo začetnikom gojenje tistih nekaj najpogostejših prineslo nova znanja in toliko radovednosti in navdušenja, da bo balkon vsako leto bogatejši še za kakšno zelišče. Zelišča so zaradi svoje nezahtevnosti in prilagodljivosti kot nalašč za začetnike.
Čeprav so zelišča nezahtevna za gojenje, si vseeno poglejmo nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, da nam navdušenje in veselje ne pokvarijo neuspehi zaradi začetniških napak.
Izbira posode
Ko rastline posadimo v lonce, zmanjšamo njihov življenjski prostor. Tako je prostor, iz katerega korenine črpajo vodo in hranila, omejen na velikost posode.
Zato rastline raje posadimo v večje kot premajhne posode, saj bodo tiste v manjših potrebovale več zalivanja, dognojevanja in presajanja.
Izbiramo lahko med glinenimi, plastičnimi, kovinskimi, lesenimi posodami. Glinen material je porozen in voda hitreje izhlapeva, torej bomo morali rastline posajene v glinaste posode malo pogosteje zalivati kot rastline posajene v plastične.
Plastične posode so danes narejene že iz zelo kvalitetne plastike, dobijo se tudi take, ki imajo videz gline. Vsekakor sem zagovornik izbiranja naravnih materialov, še bolje pa je, če sami predelate kakšno odsluženo posodo v lep in unikaten lonček. Možnosti je ogromno, le domišljiji pustite prosto pot.
Zemlja
Zemljo za zelišča si lahko pripravimo sami iz mešanice rodovitne vrtne zemlje, mivke in komposta. Sicer pa so v naših vrtnih centrih na voljo ekološki substrati brez šote in dodanih mineralnih gnojil.
Kupujmo vedno tisti substrat, ki je namenjen zelenjavi in ne balkonskim rastlinam. Začimbe obožujejo mineralno podlago, zato v zemljo dodajte približno 30 odstotkov črepinj pečene gline ali granuliranega plovca.
Sajenje
Pri sajenju pazimo, da imajo rastline, ki jih nameravamo saditi skupaj, enake ali podobne potrebe. Tako npr. lahko sadimo skupaj materino dušico, origano in žajbelj, ki ne potrebujejo veliko vode in v drugi posodi npr. meto in meliso, ki imata raje bolj vlažne razmere. Če smo popoln začetnik, raje sadimo vsako vrsto zelišča v svoj lonec in prvo leto opazujmo in se učimo.
Posoda, v katero bomo sadili, mora imeti na dnu luknjo, da lahko odteka odvečna voda. Luknjo pokrijemo z glineno črepinjo in lonec napolnimo z vlažno zemljo. Po setvi ali saditvi dobro zalijemo.
Nega
Zalivamo s postano vodo, najbolje zgodaj zjutraj. Zalivajmo raje redkeje in takrat obilno. Vodo dodajamo v majhnem curku naravnost k zemlji, počasi, da se prepoji in zalivajmo toliko časa, dokler se v podstavku ne nabere odvečna voda. V veliki vročini vodo v podstavku kar pustimo, spomladi in jeseni pa je bolje, če jo odlijemo.
Dognojevati zelišč med eno rastno sezono ne bo potrebno, le držite se zgornjih navodil glede izbire primerne zemlje. Trajna zelišča, ki jih bomo prezimili, spomladi presadimo v malo večji lonec tako, da dodamo kompost.
Prezimovanje
Večino zelišč lahko pred prvim mrazom prenesemo v stanovanje in jih gojimo naprej. Pomembno je, da jim izberemo svetel in topel prostor, najbolje na okenski polici. Ker je pozimi zrak v prostorih zelo suh, nam bodo zelišča zelo hvaležna, če jih postavimo v večji podstavek, katerega napolnimo z glinoporom in dolijemo vodo. Tako bomo ustvarili vlažno mikroklimo.
Enoletna zelišča lahko sejemo tudi pozimi (kreša). Določena trajna zelišča, kot sta lovor in rožmarin, vseeno potrebujejo preko zime počitek, ne prenesejo pa nizkih temperatur, da bi lahko prezimile zunaj. Zato jim za počitek namenimo svetel prostor, kjer bo temperatura okoli 10ºC.
Shranjevanje
Zelišča shranjujemo na več načinov. Dele rastlin sušimo in jih zdrobljene spravimo v papirnate vrečke ali temne steklene kozarce. Na ta način si lahko pripravimo tudi razne začimbne mešanice. Največ arome se ohrani, če jih zamrznemo. Dele rastlin zložimo v srednje velike plastične posodice, dolijemo vodo in damo v zmrzovalnik. Sveža zelišča lahko za nekaj dni shranimo v plastičnih vrečkah na dnu hladilnika.
Zelišča so odlična za pripravo aromatičnega kisa in olja. Z domišljijo in spretnostjo lahko pripravite mnoge zanimive okuse in arome, vse od sladkih pa do pikantnih. V kombinaciji s česnom, oreški, oljčnim oljem in soljo naredimo shranek v olju. Ne samo tisti klasični pesto narejen iz bazilike, pinjol in oljčnega olja ampak pesto narejen tudi s peteršiljem, rukolo, krešo, poljubnimi oreški in poljubnim oljem, le hladno stisnjeno naj bo.
