Vzgoja sadik

Še malo in dela na vrtu se bodo lahko začela. V februarju in marcu sicer lahko sejemo nekaj zelenjadnic že na grede, vendar se v tem času v glavnem ukvarjamo s setvijo v notranjih prostorih – vzgojo sadik. Da bomo s svojimi sadikami zadovoljni, da bodo močne in zdrave, je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil.

Vzgoja sadik
Foto: Matic Sever
Zakaj gojimo sadike
  • Z gojenjem sadik v zaprtem prostoru si skrajšamo čas pridelave. Tako bomo, ko bo čas za delo na vrtu, na grede posadili že sadike vrtnin, namesto, da bi šele sejali. Na ta način bomo imeli pridelke npr. solate, zelja prej, kot če bi sejali direktno na gredo. Še posebej se to pozna pri vrtninah, ki imajo daljše rastno obdobje.
  • Na vrtu gojimo veliko vrtnin, ki prihajajo iz toplih krajev, kjer je vegetacijska doba daljša, kot pri nas. Take so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, bučke, melone, dinje… Da bodo v našem podnebju sploh dozorele, jih še pred pomladjo posejemo na toplo in v maju, ko mine nevarnost zmrzali, posadimo na prosto.
Vzgoja sadik sadika zelja

In še zakaj gojimo sadike

  • Spomladi, ko je zemlja še pogosto hladna in tudi mokra, nekatera semena zelo težko kalijo. Rahel substrat na okenski polici bo veliko boljša posteljica za marsikatero seme. Predvsem tista zelo drobna bodo v takih razmerah veliko hitreje vzklila.
  • S pikiranjem – presajanjem rastlin iz setvenega zabojčka v večje lončke, vzpodbudimo razrast koreninskega sistema in rastline so zato močnejše.
  • Žal je ponudba ekološko pridelanih sadik še vedno zelo skromna. Vseeno je nekako lažje priti do ekoloških semen. Zato si iz ekoloških semen sami vzgojimo sadike, ki jih na trgu ne dobimo.
  • Z lastno vzgojo sadik lahko prihranimo kar nekaj denarja.
Preden se odpravimo po nakupih, pobrskajmo po starih zalogah semen in jih preglejmo. Čisto vsa semena, ki so nam ostala od lanskega leta, žal ne bodo več uporabna. Seme tudi v času mirovanja živi, diha in zato porablja zaloge hrane. Tako nekatere vrste zelenjave že po enem letu nimajo več sposobnosti kaljenja, nekatere pa kalijo še po petih letih. V spodnji razpredelnici je prikazana življenjska doba semen različnih zelenjadnic.
Kalivosti semena (leta)Rastlina
1-2
pastinak, črni koren, dišavnice in cvetlice
2-3
korenček, peteršilj, čebula, por
 3-4
solata, radič, špinača, blitva, kreša, zelena, fižol, grah, paradižnik, paprika, kumare, bučke, melone
 več
endivija, zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, jajčevec, redkvica, redkev, rdeča pesa, sladka koruza

Seme
Levo netretirano in desno tretirano seme rdeče pese.

Izbira semena

Dobro je, če kupujete ekološko pridelano seme. Verjetno boste sedaj rekli, da je vseeno, če kupite konvencionalno pridelano seme, saj boste rastlino, ki bo zrasla iz semena negovali brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov, torej bo taka zelenjava čisto ekološka. Vendar ni čisto tako. Seme namreč nosi vso informacijo za bodočo rastlino, zato je pomembno, kako so bile pridelane rastline s katerih je bilo pobrano seme. Pomembno je v kakšnih razmerah so rasle, s čim so bile gnojene, s čim škropljene, ali so bile močne, zdrave in velike.
Sicer se pa pravi ekološki vrtnar ne ozira samo nase. Naj nam ne bo pomembno samo to, da je na našem krožniku zdrava hrana, ampak glejmo na stvar celostno. Z ekološkim načinom vrtnarjenja skrbimo za dobrobit vseh živih bitij, za ohranjanje zdravih rodovitnih tal in pitne vode. Tudi z nakupom konvencionalno pridelanih semen podpiramo uporabo umetnih gnojil in pesticidov in s tem obstoj velikih farmacevtskih korporacij, ki vedno bolj obvladujejo cel svet.
Če kupujete avtohtone domače sorte, ki so že po naravi odpornejše, ste naredili še več. V našem okolju pridelana semena so prilagojena na naše razmere, zato bodo rastline že v samem začetku močnejše in odpornejše. Prav tako pa na ta način ohranjamo svojo dediščino, ki se žal s pojavom semenarstva počasi izgublja. Včasih, ko semenarstvo še ni bilo tako razširjeno, so gospodinje same skrbno pobirale semena in jih hranile za naslednjo sezono. Tako so v kmečkih vrtovih nastale in se desetletja ohranjale sorte številnih vrtnin. Žal so se s prihodom semenarske industrije nekatere izgubile in jih ni več moč dobiti.
Tisti, ki radi zbirate posebne sorte zelenjadnic in seme ni ekološko, potrudite se in naslednje leto s teh rastlin poberite seme za naslednjo sezono.
Pri nakupu konvencionalnih semen bodite pozorni na oznako »tretirano«. To seme je namočeno v fungicid – sredstvo proti boleznim.

Če kupujete semena v tujini, naj bo to pri bližnjih sosedih, kjer je podnebje podobno našemu.

Poskusite že letos vsaj kakšno seme pridelati tudi sami na svojem vrtu. Začnite s solato, grahom, fižolom, paradižnikom, papriko.

Kopeli za semena

Preden začnemo sejati, semenom namenimo blagodejno rastlinsko kopel. Seme bo vpilo raztopljene zdravilne in hranilne snovi, ki se sprostijo iz namočenih rastlin in se tako na nek način zaščitilo, oziroma pridobilo večjo odpornost na bolezni in škodljivce, hkrati pa bo tudi bolje kalilo.

Takšen način zaščite je zelo priporočljiv, saj obvaruje že kalčke in mlade rastlinice predvsem pred glivično boleznijo, ki ji rečemo padavica sadik. Na obolelih rastlinah se predel stebla, ki je tik ob tleh najprej zmečka in potemni, kasneje se posuši in postane tanek kot nit. Mlade rastlinice padajo po tleh in propadajo.

Za pripravo kopeli so odlični kopriva, navadni rman, kamilica, regrat, žajbelj, baldrijan in hrastovo lubje. Uporabljamo jih posamično ali v mešanici. Žlico suhih zelišč prelijemo s pol litra tople vode in pustimo stati 24 ur. V precejeno tekočino namočimo semena za deset minut, nato seme posejemo.

Žlico posušenega žajblja ali kamilice, prelijemo z litrom vroče vode. Počakamo, da se ohladi na 35ºC in v njem namakamo seme vsaj pol ure, še bolje bo, če 2 do 3 ure.
Malo drugače pripravimo kopel iz njivske preslice. Nasekljano njivsko preslico prelijemo z litrom hladne vode, zavremo in počasi kuhamo eno uro. Prevretek nato precedimo, razredčimo v razmerju 1 : 1 in v to tekočino namočimo semena. S presličnim pripravkom lahko pred setvijo poškropimo substrat, po vzniku pa tudi kalčke. Odlično deluje proti padavici sadik.

Tudi semena, ki jih bomo 10 minut namakali v mleku, bodo bolje klila, rastline pa bodo odpornejše.

Vzgoja sadik
Vzgoja sadik

Kakovosten substrat

Mešanico za setev si lahko pripravimo sami. Zmešamo vrtno zemljo, kompost, pesek, kameno moko in malo zmletega oglja. Substrat za setev mora biti zračen in rahel ter ne preveč bogat s hranili. Če bomo substrat za setev kupovali, kupimo takega, ki ne vsebuje šote. To je na embalaži posebej označeno. Šota je neobnovljivi vir in zaradi neumestne uporabe v vrtnarstvu se uničujejo cele pokrajine.

 

Setev

Sejemo v pladnje ali večje lončke. Drobno seme pokrijemo le s tankim slojem komposta, toliko, da prodre skozenj malo svetlobe. Debelejše seme sejemo globlje. Nekako velja pravilo, da naj bo globina setve enkratna velikost semena. Seme dišavnic ne prekrivamo z zemljo. Če sejemo v pladnje, se potrudimo, da setev ne bo pregosta. Pri pregosti setvi se rastlinice izdolžijo – naredijo dolga stebla in so zaradi tega tudi bolj nežne.

Izbira primernega prostora

Za hiter vznik potrebuje seme višje temperature. Različne rastline imajo različne potrebe po temperaturi. Toploljubne rastline, kot so paradižnik, paprika in jajčevec potrebujejo za vznik kar okoli 26°C. Radič, endivija in blitva bodo hitreje kalili, če bo temperatura 25°C, kapusnice potrebujejo vsaj 23°C, solata pa bo zadovoljna že z okoli 17°C.

Ker v fazi klitja ni potrebno veliko svetlobe, potrebne pa so višje temperature, setvene pladnje postavimo v bližino radiatorjev ali peči (tudi, če tukaj primanjkuje svetlobe)(slika spodaj).

Takoj po vzniku rastline ne potrebujejo več toliko toplote, oziroma je celo bolje, da so le te nižje. Potrebujejo pa svetlobo. Zato lončke in pladnje prestavimo na svetlo. Svetle okenske police v stanovanju bodo za gojenje sadik čisto v redu.
Paradižnik, paprika in jajčevec potrebujejo za dobro rast in razvoj 16°C, ko ima sadika več kot tri liste, je dovolj že 14°C. Radiču, endiviji in blitvi odgovarja 14°C, kasneje pa bo dovolj že 12°C. Kapusnice potrebujejo do razvoja treh listov 16°C, za večjo sadiko bo dovolj, če je temperatura okoli 12°C. Solata potrebuje okoli 14°C, kasneje zadošča že 7°C.
Take sadike bodo kakovostnejše in močnejše, kot tiste, ki bodo rasle pri visoki temperaturi. Slednjih se bodo tudi hitreje lotile bolezni in škodljivci.
Vzgoja sadik
Posode s semeni pokrijemo s folijo ali plastičnimi pokrovi in do vznika postavimo na toplo.
Vzgoja sadik

Nega

Zalivamo zmerno, vendar redno. Seme mora biti med kaljenjem ves čas na vlažnem. Najbolje bo, če za zalivanje uporabimo kar pršilko. Po setvi posode pokrijemo s prozorno folijo, ki jo predhodno na nekaj mestih preluknjamo. Z zaščitno folijo preprečimo, da bi se substrat, semena in mladi sejanci posušili zaradi suhega zraka. Tudi temperatura bo pod tako strehico višja, kar je odlično za hitrejši vznik. Luknjice v folijo bodo preprečile, da bi se temperatura in vlaga preveč dvignili. Seme bi lahko pod tako nepredušno pokrovko zgnilo. Pokrov snamemo, ko se pojavijo prvi listi.

Pikiranje

Ob presajanju – pikiranju poskrbimo, da so lončki dovolj veliki. Le tako bodo rastline lahko razvile dovolj močan in razvejan koreninski sistem in le take sadike bodo močne in zdrave. Za presajanje lahko uporabimo lončke od jogurta, smetane. Lončkom nujno preluknjamo dno, da lahko odvečna voda odteka. Če voda v lončkih zastaja, korenine hitro zgnijejo. Presajamo, ko so rastlinice dovolj velike, ko imajo poleg kličnih listov še tri razvite liste. Če so sejanci preveč izdolženi, jih brez bojazni posadite nekoliko globlje. Rastline bodo po delu stebla, ki je pod zemljo, pognale množico koreninic. Presajanje pri njih mora biti še posebej previdno. Nikakor jih ne prijemamo za krhka nežna stebelca, ampak za liste.

Vzgoja sadik
Lončke za pikiranje lahko naredimo tudi iz časopisnega papirja.

Privajanje na zunanje razmere

Večje sadike počasi navajamo na pogoje na prostem. Ob lepem vremenu nujno zračimo. Okno, na katerem gojimo sadike, naj bo preko dneva vsaj na pol odprto. Če imamo za vzgojo sadik namenjen cel prostor, naj so okna odprta na stežaj preko celega dneva.
Če pladnjev s sadikami nimamo preveč, jih lahko ob lepem, toplejšem vremenu prenesemo na prosto, na teraso ali balkon. Vsaj nekaj dni pred presajanjem na grede jih pustimo zunaj tudi preko noči.

Objavljeno na www.utrinek.si, februar 2014

Več najdeš v knjižni uspešnici Jerneje Jošar Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, ki vsebuje še ogromno koristnih vrtnarskih nasvetov in temeljne informacije o tem, da bodo opravila na vrtu lažja in ne bodo od nas zahtevala ogromno časa. Poglej na zavihku trgovina.

Kupite jo lahko v naši Vrtnarski hiši na Rudniku. Ali pa vam jo pošljem po pošti.

 

Vrt brez prekopavanja, okopavanja, vsakodnevnega zalivanja in plevelov.

Naj bo vrtnarjenje užitek in ne obveznost.

Ekološko vrtnarjenje za vsakogar
Vrtnarimo z Jernejo