Zakaj gojimo sadike
- Z gojenjem sadik v zaprtem prostoru si skrajšamo čas pridelave. Tako bomo, ko bo čas za delo na vrtu, na grede posadili že sadike vrtnin, namesto, da bi šele sejali. Na ta način bomo imeli pridelke npr. solate, zelja prej, kot če bi sejali direktno na gredo. Še posebej se to pozna pri vrtninah, ki imajo daljše rastno obdobje.
- Na vrtu gojimo veliko vrtnin, ki prihajajo iz toplih krajev, kjer je vegetacijska doba daljša, kot pri nas. Take so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, bučke, melone, dinje… Da bodo v našem podnebju sploh dozorele, jih še pred pomladjo posejemo na toplo in v maju, ko mine nevarnost zmrzali, posadimo na prosto.
In še zakaj gojimo sadike
- Spomladi, ko je zemlja še pogosto hladna in tudi mokra, nekatera semena zelo težko kalijo. Rahel substrat na okenski polici bo veliko boljša posteljica za marsikatero seme. Predvsem tista zelo drobna bodo v takih razmerah veliko hitreje vzklila.
- S pikiranjem – presajanjem rastlin iz setvenega zabojčka v večje lončke, vzpodbudimo razrast koreninskega sistema in rastline so zato močnejše.
- Žal je ponudba ekološko pridelanih sadik še vedno zelo skromna. Vseeno je nekako lažje priti do ekoloških semen. Zato si iz ekoloških semen sami vzgojimo sadike, ki jih na trgu ne dobimo.
- Z lastno vzgojo sadik lahko prihranimo kar nekaj denarja.
| Kalivosti semena (leta) | Rastlina |
1-2 | pastinak, črni koren, dišavnice in cvetlice |
2-3 | korenček, peteršilj, čebula, por |
3-4 | solata, radič, špinača, blitva, kreša, zelena, fižol, grah, paradižnik, paprika, kumare, bučke, melone |
več | endivija, zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, jajčevec, redkvica, redkev, rdeča pesa, sladka koruza |
Izbira semena
Če kupujete semena v tujini, naj bo to pri bližnjih sosedih, kjer je podnebje podobno našemu.
Poskusite že letos vsaj kakšno seme pridelati tudi sami na svojem vrtu. Začnite s solato, grahom, fižolom, paradižnikom, papriko.
Kopeli za semena
Preden začnemo sejati, semenom namenimo blagodejno rastlinsko kopel. Seme bo vpilo raztopljene zdravilne in hranilne snovi, ki se sprostijo iz namočenih rastlin in se tako na nek način zaščitilo, oziroma pridobilo večjo odpornost na bolezni in škodljivce, hkrati pa bo tudi bolje kalilo.
Takšen način zaščite je zelo priporočljiv, saj obvaruje že kalčke in mlade rastlinice predvsem pred glivično boleznijo, ki ji rečemo padavica sadik. Na obolelih rastlinah se predel stebla, ki je tik ob tleh najprej zmečka in potemni, kasneje se posuši in postane tanek kot nit. Mlade rastlinice padajo po tleh in propadajo.
Za pripravo kopeli so odlični kopriva, navadni rman, kamilica, regrat, žajbelj, baldrijan in hrastovo lubje. Uporabljamo jih posamično ali v mešanici. Žlico suhih zelišč prelijemo s pol litra tople vode in pustimo stati 24 ur. V precejeno tekočino namočimo semena za deset minut, nato seme posejemo.
Žlico posušenega žajblja ali kamilice, prelijemo z litrom vroče vode. Počakamo, da se ohladi na 35ºC in v njem namakamo seme vsaj pol ure, še bolje bo, če 2 do 3 ure.
Malo drugače pripravimo kopel iz njivske preslice. Nasekljano njivsko preslico prelijemo z litrom hladne vode, zavremo in počasi kuhamo eno uro. Prevretek nato precedimo, razredčimo v razmerju 1 : 1 in v to tekočino namočimo semena. S presličnim pripravkom lahko pred setvijo poškropimo substrat, po vzniku pa tudi kalčke. Odlično deluje proti padavici sadik.
Tudi semena, ki jih bomo 10 minut namakali v mleku, bodo bolje klila, rastline pa bodo odpornejše.
Kakovosten substrat
Mešanico za setev si lahko pripravimo sami. Zmešamo vrtno zemljo, kompost, pesek, kameno moko in malo zmletega oglja. Substrat za setev mora biti zračen in rahel ter ne preveč bogat s hranili. Če bomo substrat za setev kupovali, kupimo takega, ki ne vsebuje šote. To je na embalaži posebej označeno. Šota je neobnovljivi vir in zaradi neumestne uporabe v vrtnarstvu se uničujejo cele pokrajine.
Setev
Sejemo v pladnje ali večje lončke. Drobno seme pokrijemo le s tankim slojem komposta, toliko, da prodre skozenj malo svetlobe. Debelejše seme sejemo globlje. Nekako velja pravilo, da naj bo globina setve enkratna velikost semena. Seme dišavnic ne prekrivamo z zemljo. Če sejemo v pladnje, se potrudimo, da setev ne bo pregosta. Pri pregosti setvi se rastlinice izdolžijo – naredijo dolga stebla in so zaradi tega tudi bolj nežne.
Izbira primernega prostora
Za hiter vznik potrebuje seme višje temperature. Različne rastline imajo različne potrebe po temperaturi. Toploljubne rastline, kot so paradižnik, paprika in jajčevec potrebujejo za vznik kar okoli 26°C. Radič, endivija in blitva bodo hitreje kalili, če bo temperatura 25°C, kapusnice potrebujejo vsaj 23°C, solata pa bo zadovoljna že z okoli 17°C.
Ker v fazi klitja ni potrebno veliko svetlobe, potrebne pa so višje temperature, setvene pladnje postavimo v bližino radiatorjev ali peči (tudi, če tukaj primanjkuje svetlobe)(slika spodaj).
Nega
Zalivamo zmerno, vendar redno. Seme mora biti med kaljenjem ves čas na vlažnem. Najbolje bo, če za zalivanje uporabimo kar pršilko. Po setvi posode pokrijemo s prozorno folijo, ki jo predhodno na nekaj mestih preluknjamo. Z zaščitno folijo preprečimo, da bi se substrat, semena in mladi sejanci posušili zaradi suhega zraka. Tudi temperatura bo pod tako strehico višja, kar je odlično za hitrejši vznik. Luknjice v folijo bodo preprečile, da bi se temperatura in vlaga preveč dvignili. Seme bi lahko pod tako nepredušno pokrovko zgnilo. Pokrov snamemo, ko se pojavijo prvi listi.
Pikiranje
Ob presajanju – pikiranju poskrbimo, da so lončki dovolj veliki. Le tako bodo rastline lahko razvile dovolj močan in razvejan koreninski sistem in le take sadike bodo močne in zdrave. Za presajanje lahko uporabimo lončke od jogurta, smetane. Lončkom nujno preluknjamo dno, da lahko odvečna voda odteka. Če voda v lončkih zastaja, korenine hitro zgnijejo. Presajamo, ko so rastlinice dovolj velike, ko imajo poleg kličnih listov še tri razvite liste. Če so sejanci preveč izdolženi, jih brez bojazni posadite nekoliko globlje. Rastline bodo po delu stebla, ki je pod zemljo, pognale množico koreninic. Presajanje pri njih mora biti še posebej previdno. Nikakor jih ne prijemamo za krhka nežna stebelca, ampak za liste.
