Sezonska hrana

Kljub temu, da si moja družina večino sadja in zelenjave pridela sama in da kupujemo predvsem pri ekoloških kmetih in v trgovinah z zdravo prehrano, me kdaj pa kdaj pot zanese tudi v supermarkete. In vsakič znova me presenetijo prepolne police, ki se šibijo pod težo prehrambenih izdelkov, kjer sredi zime ne manjkajo niti jajčevci, niti jagode. Takrat se pogosto spomnim na hrano, ki so jo uživali moji starši, ko so bili otroci.

Veliko od tega sem imela možnost okusiti tudi sama, saj je moja babica še zmeraj pripravljala »hrano revnih«. Tudi moja mama je poskrbela, da te jedi niso bile pozabljene, tako da sva z bratom zrasla na domači sezonski hrani. Zadnje čase se vedno bolj sprašujem ali je bila to res hrana revnih?

V času po drugi svetovni vojni so bili ljudje večkrat lačni kot siti. Jedli so skromno, razen jabolka niso poznali nobenih prigrizkov med obroki. Na kmetih se je jedlo to, kar so sami pridelali in za zimo tudi skrbno shranili...kljub temu, da ni bilo zmrzovalnih skrinj in hladilnikov, vedno so našli način. Za vse so znali poskrbeti.

Sezonska hrana

V današnji blaginji in preobilju pa smo pozabili na to, kaj pravzaprav resnično potrebujemo in kako malo. Kaj in koliko potrebuje naše telo, da bo čilo in zdravo? So polne police v supermarketih res blaginja? Odtujili smo se od samega sebe, od narave in dejstva, da je v naravi vse povezano in poskrbljeno tako, da je za nas najbolje.

Vprašajmo se ali sredi zime res potrebujemo tisti jajčevec in bučko…pripeljana od daleč, vzgojena na silo, s pomočjo umetnih gnojil, in tretirana tedensko ali še večkrat s kemični sredstvi za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi.

Pozimi je čas za sadje in zelenjavo, ki ju pridelamo na naših vrtovih in uspešno skladiščimo na enostaven način v hladnih kleteh, za suho sadje, orehe in lešnike, kislo zelje in kislo repo, ter zelenjavo, ki tudi pozimi preživi na vrtu. Narava z nami sodeluje in nam pomaga tako, da nam v vsakem letnem času ponudi prav to, kar takrat naše telo najbolj potrebuje.

Tudi pozimi je na voljo veliko zelenjave

Vrtnarji moramo skrbno načrtovati kaj bomo preko leta sadili in sejali na naših zelenjavnih gredah, da bomo lahko pridelke pobirali tudi preko zime, ko dosega zelenjava na trgih najvišje cene. Obilno poletno sezono lahko s pravilno setvijo in pomagali, ki ščitijo pred nizkimi temperaturami, potegnemo dolgo v jesen, marsikaj pa lahko pobiramo z gred tudi preko zime. Kdaj sejemo in sadimo določene vrste zelenjave, ki jih pobiramo pozno v jesen in preko zime, si lahko preberete v članku Pridelava za štiri letne čase.

In če viške, ki jih pridelamo poleti, pridno konzerviramo in shranimo, bomo preskrbljeni z zelenjavo preko celega leta. Res je, da s konzerviranjem zelenjava izgubi na kvaliteti, vendar menim, da je bolje pozimi uživati doma pridelano hrano, ki s konzerviranjem izgubi nekaj vitaminov, kot v supermarketu kupljeno zelenjavo, ki vsebuje cel

Kaj je torej tisto, kar nam je na voljo pozimi, je sveže, sezonsko in pridelano pri nas?

Marsikatera vrtnina lahko ostane na gredi tudi preko zime. Brstični in listnati ohrovt pobiramo pravzaprav celo zimo. Mraz jima ne škoduje, nasprotno, okus se po prvi zmrzali celo izboljša. Čez zimo ostanejo na vrtu tudi por, topinambur, korenček ter črni in beli koren. Izkopavamo jih lahko preko cele zime, razen če je zemlja globoko zamrznjena.

Motovilec in radič pobiramo še dolgo v pozno jesen, pred zmrzaljo pa ju zaščitimo z neposrednim prekrivanjem ali nizkimi tuneli. Če zime niso hude, jih na ta način zaščitene pobiramo vso zimo. V hladnih zimah pa nas rešuje pridelek naših primorskih kmetov. Pri teh so celo zimo na voljo motovilec, radič, cikorija.

V kleteh uspešno skladiščimo vse sorte zimskih buč. Pripravljamo jih na tisoč in en način. Lahko jih pečemo, dušimo, skuhamo kremne juhe, enolončnice in še marsikaj. Surove naribane in zabeljene s hladno stisnjenim oljem so odlične v solati, samostojno ali v kombinaciji s korenčkom, rdečo peso ali ostalimi korenovkami in gomoljnicami.

Korenovke in gomoljnice, kot so peteršilj, pastinak, gomoljna zelena, strniščna repa, koleraba, kavla ali podzemna koleraba in črna redkev, lahko v hladnih kleteh ohranimo kar dolgo. Zložimo jih v zaboje s peskom ali slamo. Odlično se obnesejo tudi kisane na način kot kisamo zelje in repo.

Strniščno repo lahko tudi silimo – prestavimo jo v malo toplejši in svetlejši prostor, kjer požene cime. Cime obrezujemo in jih uživamo surove kot dodatek k solati. So bogate tako z vitamini kot z minerali. Iz korenovk in gomoljevk lahko pripravljamo krasne jedi. Surove naribamo v solato, skuhamo zelenjavne enolončnice, omake, na hitro podušimo in vmešamo v žita (ajda, proso, kvinoja, amarant...) ali stročnice (fižol, grah, bob, leča, čičerka...).

Ne morem pozabiti kakšen krasen zavitek je pekla moja babica. Tiste z jabolki in skuto vsi poznamo, ona pa je za nadev uporabila naribano kavlo (podzemno kolerabo). Ti zelenjavni zavitki so bili res nekaj posebnega. In zakaj ne bi še mi poskusili kaj podobnega...jih napolnili npr. s kislim zeljem, korenjem, bučami…

Sicer pa je z zimo v naših krajih že kar nekako tradicionalno povezano uživanje kislega zelja in kisle repe. Prekmurska bujta repa, mlečna repa in zelje, primorska jota, segedin zelje in še marsikatera odlična enolončnica se da narediti iz njiju.

Brstični ohrovt
Bujta repa

Bujta repa je jed iz kisle repe in prosene kaše. Na sliki je postrežena s popečenim tofujem.

Kislo zelje in kisla repa zabeljena s hladno stiskanim oljčnim ali bučnim oljem ter sončničnimi ali bučnimi semeni, orehi ali lešniki, sta več kot odlični, zdravi in hitro pripravljeni solati. Kislo zelje je prava vitaminska bomba. Velja celo, da se zelju z biološkim kisanjem oz. mlečnokislinskim vrenjem hranilna vrednost poveča (vsebnost C vitamina).

Z biološkim kisanjem lahko konzerviramo tudi ostalo zelenjavo. Odlično se obnesejo korenček, gomoljna zelena, rdeča pesa, posamično ali v mešanici.

Redkev, korenje, peteršilj

V hladni kleti lahko nekaj časa shranjujemo tudi radič. Z vrta ga poberemo s koreninami – ga izpulimo. Glave povijemo v časopisni papir, korenine pa zakopljemo v vlažen pesek.

Rdeče zelje in zimsko zelje shranimo v kleti v zabojih s slamo. Pridelajmo si svojo čebulo in česen, ki ju povežemo v kite in obesimo v hladno klet.
Za trajen grmiček hrena se bo sigurno našel prostor. Korene izkopljemo pred zimo in jih hranimo v kleti. Preko cele zime nam bo prišel prav, da se ubranimo prehladov. Naribanega lahko pomešamo z žlico jabolčnega kisa, jogurta ali kisle smetane in ponudimo kot zdrav in okusen dodatek raznim jedem.

Pozimi tudi večkrat posezimo po gojenih gobah. Ostrigarji in predvsem gobe šitake so bogate z beljakovinami in vitamini B skupine. Prehrano si popestrimo in obogatimo s kalčki in poganjki. Ti so bogati vir beljakovin, vitaminov, rudnin in balastnih snovi. Gojenje ni zahtevno, lahko jih je hraniti in vselej so pri roki.

Vse to bo naredilo zimske jedilnike tako pestre, da ne bomo niti za tren pomislili na bučko ali paradižnik.

Sezonska hrana - radič

Kaj pa sadje?

Pozne sorte jabolk in hrušk lahko ohranimo v hladnih kleteh vse do marca. Tudi kivi zdrži kar nekaj časa na hladnem. Kar pozabili smo na nešplje, te drobne medeno sladke sadeže. Ko jih jeseni poberemo z dreves, so še neužitne. Shranimo jih v kleti, sproti, po potrebi pa jih prinašamo na toplo, kjer se bodo medile.

Poleti, ko več ne vemo, kam bi s preobilico sadja, ga zamrznimo, posušimo, naredimo džeme, marmelade, sirupe in sokove. Shranjevanje poletne toplote, svetlobe in sonca za zimski čas na ta način, je več kot dobrodošlo.

Jabolka in hruške narežemo na krhlje in jih posušimo na soncu. Primorski kmetje lahko to naredijo s kakiji. Več kot odličen prigrizek so tako za malico kot za potešitev napada po sladkem. Posušimo lahko še slive, marelice, fige, aronijo, goji jagode…

Oreški, kot so orehi, lešniki in mandlji so krepčilna hrana za čez zimo. Tudi semena sončnic in buč so naj pogosteje na jedilniku. Namočene preko noči jih uporabimo kot samostojen prigrizek ali jih posipamo po solati. Če jih z malo olja, vode in začimb zmeljemo v gladko pasto, dobimo krasne namaze. Le te lahko razredčimo z jabolčnim kisom in že imamo odličen preliv za solate, testenine...

Oreške lahko skupaj s prej namočenim suhim sadjem, npr.figami, marelicami in slivami, zmeljemo v visokokalorično malico, ki nam marsikdaj pride prav, ko smo v stiski s časom. Taka pasta se v hladilniku ohrani kar nekaj dni.

Sadje in zelenjava pridelana v Sloveniji imata prednosti glede svežine in hranilne vrednosti v primerjavi s tistima, ki ju pripeljejo od daleč, pridelajo na intenziven način in pogosto hranijo v neprimernih skladiščih.

Torej tisti srečneži, ki imate vrtove, čim več sadja in zelenjave pridelajte na svojem vrtu. Spremenite zahtevne in nekoristne zelenice pred hišo v rodovitne okrasne gredice. Kupujte na ekološki tržnici od kmetov, ki svoje pridelke pripeljejo tja v prodajo, ali pa od okoliških ekoloških kmetov neposredno na njihovem domu.

Kaki je odličen pozimi

Če boste uživali doma pridelano sezonsko hrano, vam bo telo neizmerno hvaležno, pa tudi občutek, da ste naredili dobro v globalnem ekološkem pomenu, ni kar tako.