Sobne rastline - monstera adansonii

V zadnjih letih posvečamo veliko pozornosti varovanju okolja, med drugim tudi kakovosti zunanjega zraka. Zanemarjamo pa dejstvo, da sta na videz zdrav in človeku prijazen dom in delovno okolje pogosto prav tako zelo onesnažena. Raziskave namreč kažejo, da je lahko zrak v prostorih tudi do 100-krat bolj onesnažen od zunanjega. Dandanes preživimo ljudje, predvsem v mestih, večino časa v zaprtih prostorih, pa naj bo to doma, na delovnem mestu, v šolah, prevoznih sredstvih, trgovinah, telovadnicah.

Ker predvsem pozimi predstavlja zrak v zaprtih prostorih večino zraka, ki ga vdihnemo, nam ne bi smelo biti vseeno kakšna je njegova kakovost.

Ugodno počutje v prostoru je odvisno od vrste dejavnikov, kot so temperatura, svetloba, hrup in nenazadnje kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna mora bit zračna vlaga, vonjave prijetne, nemoteče in zrak ne sme vsebovati za zdravje škodljivih snovi.

Sobne rastline - zammia

Kaj onesnažuje notranji zrak?

Viri onesnaženja zraka vstopajo v prostor od zunaj, oziroma se v njem že nahajajo. Onesnaževalce zraka v prostoru lahko v grobem razdelimo na:
- hlapne organske spojine – toksične kemikalije (formaldehid, benzen, toluen, trikloretilen…),
- mikroorganizme in drobna živa bitja (bakterije, virusi, glive, pršice…),
- produkte človeškega metabolizma (ogljikov dioksid, aceton, etanol, metanol…),
- hišni prah,
- pline (ogljikov monoksid, ogljikovodik, dušikov oksid, žveplov dioksid…),
- radon,
- cigaretni dim in
- elektrosmog.

Kar 80 % vseh onesnaževalcev v prostoru predstavljajo hlapne organske spojine. To so snovi, ki temeljijo na ogljikovih atomih (od tod izvira pridevnik organski), hlapne pa se imenujejo zato, ker z lahkoto hlapijo tudi pri sobni temperaturi. Večina je umetnih, izdelujejo jih iz naftnih derivatov in so sestavni del številnih izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Nahajajo se v mnogih umetnih gradbenih in izolacijskih materialih ter izdelkih namenjenih olepševanju in čiščenju stanovanja. Hlapenje pri večini poteka zelo počasi, lahko tudi po več mesecev, celo let. S tem se koncentracija hlapnih organskih spojin v prostoru, predvsem pozimi, ko je zračenje omejeno, vedno bolj in bolj povečuje. Dosegajo se koncentracije, ki so zdravju škodljive.

Danes poznamo že več kot 200 različnih škodljivih hlapnih organskih spojin. Med njimi so najpogostejše formaldehid, benzen in toluen, ki jih najdemo v lepilih, razredčilih, sredstvih za zaščito lesa, barvah, lakih, pohištvu in talnih oblogah iz industrijskega lesa, izolacijskih in gradbenih materialih, čistilih, kozmetiki, preprogah, talnih oblogah, sintetičnih tkaninah, tkaninah, ki jih ni potrebno likati, oblekah očiščenih v čistilnici, in še bi lahko naštevali.

Izvor hlapne organske spojine
formaldehid
ksilen/toluen
benzen
alkohol
Pohištvo iz industrijskega lesa
+
+
+
+
Talne obloge iz industrijskega lesa
+
+
+
+
Sintetične talne obloge
+
+
+
+
Stenske barve
+
+
+
+
Sredstva za zaščito lesa
+
+
+
+
Barve, laki
+
+
+
+
Lepila
+
+
+
+
Tapete
+
+
+
Oblazinjeno pohištvo
+
+
Preproge
+
+
Sintetične tkanine
+
Fotokopirni stroji, tiskalniki
+
+
Plinski štedilniki
+
Čistila
+
+
+
Kozmetika
+
+
+
Tobačni dim
+
+

Onesnaževalci zraka v prostoru ustvarjajo pozitivne naboje. Tako je vrednost negativnih ionov, ki vplivajo na dobro počutje in delujejo antioksidativno, pogosto zelo nizka. Poleg tega, da je zrak v notranjih prostorih umazan, je velikokrat tudi presuh. Za zdravo in prijetno štejemo relativno vlago med 45 in 55%.

Sobne rastline - aspidistra

Sindrom bolnih stavb 

Onesnažen zrak, nizka zračna vlaga, pomanjkanje kisika in negativnih ionov - vse to so vzroki za zdravstvene težave, ki jih s skupnim imenom imenujemo sindrom bolnih stavb.

Ker je pozimi zrak v prostoru presuh, se ustna votlina, sapnik ali pljuča hitro izsušijo. Izsušena sluznica je nezaščitena in tako izpostavljena raznim škodljivim substancam (bakterije, virusi, škodljivi plini in delci), ki se usedajo nanjo. V pljučih pridejo škodljive substance v neposreden stik s krvjo in so zato vzrok hitrih okužb. Najprej se pojavijo glavobol, omotičnost, utrujenost, zaspanost, splošno slabo počutje, razdražene dihalne poti (suho grlo, kašelj, zamašen nos...), pekoče oči ter suha in srbeča koža. Zmanjšajo se motivacija za delo, koncentracija in delovna storilnost, pojavita se slabo razpoloženje in depresivnost.

Ti simptomi so odziv organizma na akutno neugodje in razmeroma hitro minejo, ko človek zapusti prostor. Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost neprimernemu zraku pa lahko pripelje do kroničnih bolezenskih znakov kot so povišana telesna temperatura, infekcije, vnetja, zmanjšana telesna odpornost, alergije, zmanjšanje in upadanje pljučne funkcije, akutne bolezni dihal, astma, bronhialna preodzivnost, kronični bronhitis, rak. Ne postanemo torej bolni zaradi hladnega zraka ali zunanjega mraza, temveč je pravi vzrok okužb in infekcij nekakovosten zrak, ki ga vdihujemo.

Kako si lahko pomagamo?

Najpreprostejši in najpogostejši način, s katerim skušamo priti do svežega zraka, je zračenje z odpiranjem oken. Pozimi žal tako izgubljamo toploto in povečujemo stroške ogrevanja. Pogosto, predvsem v mestih, pa le slab notranji zrak zamenjamo s slabim zrakom iz okolice.

Prijaznejšo klimo poskušamo vzpostaviti tudi s klimatskimi napravami, ki pa zaradi temperaturnih šokov in neprestanega pihanja povzročajo vnetja in prehladna obolenja. Z dodanimi ionizatorji, vlažilci in filtri težave samo omilimo. Slednji delujejo kot spužve, ki se po nekaj mesecih iztrošijo in postanejo neučinkoviti. Spužve polne strupa končajo na smetišču, mi jih zamenjamo z novimi…In spet smo na začetku.

Rešitev je stara toliko kot zemlja in življenje na njej. Rastline so pljuča zemlje. 

Vrtnarji že dolgo vedo, da rastline zmanjšujejo stres in izboljšujejo kakovost zraka. S fotosintezo proizvajajo kisik, ki omogoča življenje in pri tem porabljajo ogljikov dioksid. S transpiracijo uravnavajo vlago v zraku in proizvajajo negativne ione. Dolgoletne raziskave znanstvenikov NASA pa so potrdile, da rastline delujejo tudi kot filtri. Več kot uspešno namreč absorbirajo hlapne organske spojine ter zmanjšujejo količino prahu in mikrobov v zraku.

 

Sobne rastline - poprovka

Kaj se dogaja v rastlinah?

Rastline preko listov absorbirajo hlapne organske spojine v zraku. Te potujejo po steblu navzdol vse do korenin. S svojimi biološkimi procesi ali s pomočjo mikroorganizmov, ki se nahajajo v zemlji v območju korenin, rastline razgradijo hlapne organske spojine na organske kisline, sladkor in aminokisline, ki jih porabijo za svojo rast in razvoj. Torej se škodljive snovi v rastlini ne kopičijo in ta ne postane neke vrste strupena spužva, ampak jih rastline spremenijo v sebi koristne snovi.

S pomočjo biološko-aktivnih naravnih kemičnih snovi - fitokemikalij, rastline zatirajo tudi mikrobe (viruse, bakterije, glive, parazite...). Raziskave so pokazale, da je v prostoru z rastlinami za dobro polovico manj mikrobov v zraku, kot v prostoru brez rastlin.
Listi rastlin med potekom transpiracije proizvajajo negativne ione in jih izločajo v okolje. Ko negativni ion v prostoru trči ob delec s pozitivnim ionom, se naboj razelektri. Tak skupek pade na tla - zrak se očisti. Ugodni vplivi negativnih ionov na počutje in zdravje so znani že iz zgodovine. Delujejo sproščujoče in poživljajoče. V naravi se v visokih koncentracijah pojavljajo predvsem ob slapovih, tekočih vodah in v deževnem gozdu.

Sobne rastline opravljajo vse te pomembne naloge v notranjih prostorih z enako učinkovitostjo kot deževni gozdovi v biosferi. Delujejo kot filtri, vlažilci in ionizatorji.

Katere rastline čistijo zrak, koliko jih potrebujemo in kam jih postavimo?

Znanstveniki EPA so več let merili vsebnosti hlapnih organskih spojin v pisarnah in bolnišnicah. Ugotovili so, da je izmed vseh škodljivih snovi v zraku največ formaldehida. Te vrednosti so še posebej visoke v pisarnah.

KEMIKALIJA
BOLNIŠNICE
PISARNE
Benzen
0,003
0,005
Ksilen
0,013
0,022
Formaldehid
0,106
0,173

Povprečna koncentracija kemikalij izmerjena v bolnišnicah in pisarnah v μg/l zraka.

Rastline se po učinkovitosti čiščenja določenih hlapnih organskih spojin iz zraka med seboj razlikujejo. V spodnji tabeli je navedenih samo nekaj rastlin in njihova učinkovitost, torej koliko µg formaldehida posamezna rastlina očisti v eni uri. Podatki so rezultat dolgoletnih raziskav, ki jih je naredila NASA.

RASTLINA
Slovensko ime                                                     Znanstveno ime
                                                                Količina očiščenega formaldehida (µg/h)
Luskasta praprot
Nephrolepis exaltata ´Bostoniensis´
1863
Pritlikavi datljevec
Phoenix roebelenii
1385
Deremska dracena
Dracaena deremensis
1361
Navadni bršljan
Hedera helix
1120
Benjaminovec
Ficus benjamina
940
Spatifil - samolist
Spathiphyllum sp.
939

S pomočjo vrednosti v teh dveh tabelah lahko določimo koliko katerih rastlin potrebujemo, da bo zrak v prostoru očiščen formaldehida.

Primer: Pisarna velikosti 10 m² s stropom visokim 2,4 m, vsebuje 24.000 l zraka. Količina formaldehida v tej pisarni je torej 4.152 µg. Vidimo, da za našo pisarno zadostujeta že dve praproti ali trije pritlikavi datljevci ali pa štirje samolisti. Naj še enkrat poudarim, da je možnosti in kombinacij ogromno, saj je v tabeli predstavljenih le šest rastlin od mnogih, ki uspešno čistijo zrak.

Če izberemo rastline, ki najučinkoviteje očistijo zrak formaldehida, so s tem več ali manj zagotovljene tudi potrebe po čiščenju ostalih škodljivih snovi (benzen, toluen…), saj so njihove vrednosti v zraku veliko nižje, sposobnosti rastlin čiščenja le teh pa visoke.

V prostor namestimo čim več rastlin. Postavimo jih predvsem tja, kjer se zadržujemo dalj časa – na primer v dnevni prostor ob sedežni garnituri, v delovni kotiček ob pisalni mizi, lahko pa tudi v spalnico. Najbolje je, če rastline postavimo na tako imenovano osebno območje dihanja, ki predstavlja 0,17-0,23 m³, oziroma pribl. 0,20 m³, kar si lahko predstavljamo kot kvader s stranicami dolžine 60 cm, širine 60 cm in višine 64 cm.

Oskrba rastlin
Znanstveniki so pri rastlinah poleg učinkovitosti odstranjevanja različnih hlapnih organskih spojin iz zraka, ocenjevali tudi stopnjo transpiracije, odpornost na bolezni in škodljivce ter enostavnost gojenja in vzdrževanja.

Sobne rastline čistijo zrak

V tabeli so rastline, ki so zbrale najvišje ocene.

RASTLINA
Slovensko ime                                                          Znanstveno ime
Skupna ocena
Zlatolistna palma
Chrysalidocarpus lutescens
8,5
Šibasta palma
Rhapis excelsa
8,5
Gorska palma
Chamaedorea seifrizii
8,4
Navadni fikus
Ficus robusta
8,0
Deremska dracena
Dracaena deremensis
7,8
Navadni bršljan
Hedera helix
7,8
Pritlikavi datljevec
Phoenix roebelenii
7,8
Fikus alii
Ficus macleilandii ’Alii‛
7,7
Luskasta praprot
Nephrolepis exaltata ‛Bostoniensis‛
7,5
Spatifil, samolist
Spathiphyllum sp.
7,5
Drevo življenja
Dracaena fragrans
7,5
Rumeni potos
Epipremnum aureum
7,5
Praprot
Nephrolepis obliterata
7,4

Rastline, ki se odlikujejo po veliki sposobnosti čiščenja zraka, so za gojenje večinoma nezahtevne. Dobro je, da jih, ko jih prinesemo iz trgovine, presadimo v zemljo, ki je bogata s kompostom in ne vsebuje šote. Pozanimajmo se kakšne pogoje potrebujejo in jim poiščemo primeren prostor. Enkrat na teden jih zalijemo, v fazi rasti gnojimo ter kdaj pa kdaj pobrišemo z listov prah ali jim privoščimo mlačno prho. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da uporabljamo ekološka gnojila in če se pojavijo bolezni in škodljivci, ekološka sredstva za zaščito.

 

Rastline tako poskrbijo za čistejši zrak, vplivajo na naše zdravje in psihično počutje, zvišujejo delovno storilnost, zmanjšujejo stres ter nas osrečujejo. In ne nazadnje, naše domove in delovne prostore naredijo prijaznejše in lepše.

V članku je navedenih samo nekaj rastlin, ki odstranjujejo iz zraka škodljive kemikalije. Na voljo jih je še ogromno!
Če potrebujete pomoč pri ozelenitvi vašega doma ali pisarne, nas pokličite in z veseljem vam bomo pomagali.