Maline (Rubus idaeus) so tisto sadje, ki ga nikoli ni preveč. Vsako leto jih željno pričakujemo in zase vem, da se jih v tistih dneh, ko zorijo, nikakor ne morem najesti.
Najbolje je, če jih zaužijemo takoj po obiranju (ali še bolje kar ob obiranju), saj so maline zelo občutljivi in nežni sadeži, ki v hladilniku obstojijo največ en dan. Poleg tega, da so okusne, imajo maline tudi ogromen prehranski pomen in zdravilne lastnosti. Zato je še toliko bolje, če jih imamo v vrtu.
Tudi če je vrt še tako majhen, se najde prostor za par sadik malinjakov. Izkoristimo lahko kar hišni zid ali betonske ograje, kamor napeljemo žično ogrodje. Tudi žične ograje jim že same po sebi, če so dovolj visoke, lahko služijo za oporo. Če le imamo malo več prostora v vrtu, postavimo oporo iz stebrov in žic. Med dva končna kola in več vmesnih, če gre ža daljšo dolžino, vpnemo žico. Najbolje bo, če to naredimo na treh višinah in sicer na 75, 100 in 160 cm. Med vrstami naj bo 150 – 180 cm razdalje, oziroma toliko, da se lahko prosto gibljemo in neoteženo obiramo sadeže.
Rozge sproti privezujemo na oporni sistem.
Sajenje
Ko se odločamo za sajenje novega nasada, storimo to v jeseni. Pred sajenjem postavimo oporni sistem.
Prostor, kamor bomo posadili malinjake naj bo sončen, saj bodo le tako rastline dobro obrodile, sadeži pa bodo sladki. Tla naj so bogata s humusom in dobro odcedna. Rastline hitro propadejo, če so korenine predolgo časa v premokrih, brezzračnih tleh.
Tla prekopljemo najmanj 1 mesec pred sajenjem. Izkopljemo 45 cm čirok jarek, globine 25 cm. Na vsak tekoči meter dodamo vedro komposta ali dobro uležanega gnoja in ga razgrnemo po dnu jarka, zagrabimo in zasujemo s prstjo. Sadike sadimo na vsakih 45 cm. Odgrnemo zemljo za okoli 10 cm, oziroma toliko, da bo sadika posajena na tako globino, kot je rasla prej. Korenine enakomerno razprostremo, zasujemo z zemljo, dobro zalijemo in tla utrdimo s teptanjem.
Po sajenju tla zastremo s suho travo, slamo, listjem.
Sadike, ki jih kupimo, so ponavadi že skrajšane na 60 cm, ob sajenju pa jih dodatno skrajšamo na 30 cm. Sredi poletja skoraj odmrli štrcelj popolnoma odrežemo tik pri tleh.
Oskrba
Prvo pomlad po sajenju bo rastlina močno odgnala enoletne poganjke - rozge. Sproti jih privezujemo na oporni sistem. Na pravilno privezanih rozgah, ki so dovolj narazen, plodovi bolje dozorijo, tudi obiranje in obrezovanje sta lažja. Preko zime morajo biti vsi poganjki varno privezani. Po koncu zime porežemo vršičke rastlin, ki sežejo preko opore. Poleti rastlina prvič obrodi.
Rez
Takoj, ko oberemo vse plodove, rozge, ki so rodile, odrežemo. Odstranjevanje rozg, ki so obrodile je najpomembnejše opravilo pri gojenju malin.
Odrežemo jih gladko pri tleh in pazimo da ne poškodujemo mlade rasti. Na njihovo mesto privežmo nove letošnje poganjke, ki bodo rodili naslednje leto. Ti poganjki so rasli že od pomladi in pozorni moramo biti na to, da jih sproti dvigujemo s tal preko cele rastne sezone in speljujemo med opore. Če jih bomo pustili ležati po tleh, bodo pognali korenine. Če je mladic veliko, izberemo samo najmočnejše, ostale odrežemo. Stare in mlade rozge se ločijo po lesu, tako da težav ne bi smeli imeti. Pri dvakrat rodnih malinah, ki zorijo še enkrat v jeseni, teh rozg v avgustu ne smemo odstranjevati. Ob koncu zime, vendar preden požene nova rast, porežemo pri tleh vse rozge.
Na tak način maline vsako leto pomlajujemo. Z vzgojo in obrezovanjem dosežemo, da so rastline zdrave in lepo oblikovane. Z rednim odstranjevanjem starega in izrojenega lesa ustvarjamo razmere, da se mlada in močna rast stalno obnavlja in obilno rodi. Vendar nasad vseeno ni večen.
Razmnoževanje
Življenjska doba malin naj bi bila 12 let. Če je rast že zelo zanemarjena, letina pa slaba, je najbolje, da si ustvarimo nov nasad malin na novem rastišču. Ker maline poganjajo iz brstov na koreninah, si mlade rastlinice lahko vzgojimo kar sami. Rastlino enostavno odkopljemo, jo izpulimo z delom korenine, ter posadimo.
