V začetku meseca novembra nastopi čas za obiranje kakija.
V Strunjanu v tem času, sedaj že kar tradicionalno, pripravijo praznik posvečen kakiju. Obiskovalci si lahko na nekajdnevni prireditvi ogledajo in poskusijo različne sorte, na pokušino pa so tudi marmelade in sladice pripravljene iz tega res okusnega sadeža. Vrstijo se razna predavanja in delavnice, tudi glasbenih dogodkov ob večernih urah ne manjka.
Tudi zame je mesec november mesec kakija. Vsako leto željno pričakujem sladke sadeže, ki se topijo v ustih kot med. In zadnja leta se veselim tudi domačih, v Prekmurju pridelanih kakijev. Res je, kaki uspeva tudi pri nas. Že res, da je drevo še mlado in da količina sadežev zaenkrat še ne zadosti našim potrebam, vendar drevo lepo uspeva, vsako leto je večje in vsako leto je na njem več plodov.
Zadnja leta gojenje kakija ni več omejeno samo na Slovensko primorje, Goriško in Vipavsko. Vedno več se ga zasaja tudi po preostalih delih Slovenije. Sedaj je idealen čas, da tudi vi posadite svoje drevo z zlatimi sadeži.
Drevo kakija je prelepo v vseh letnih časih
Drevo z razprostrto krošnjo, katerega so zanesli v Evropo iz Japonske in Kitajske, lahko zraste tudi do 10 metrov visoko. Veliki, svetleči, temnozeleni listi podolgovate oblike, so lep okras preko pomladi in poletja.
Zgornja stran listov je usnjata in gladka, spodnja pa rjava in svilnata. V jeseni, ko postanejo rumeni, oranžni, škrlatni in rdeči, je drevo čudovito.
Kaki v maju in juniju zacveti. Majhne rumenkasto bele cvetove, sestavljene iz štirih venčnih listov, ščitijo štirje veliki čašni listi. Cvetovi izraščajo iz listnih pazduh na enoletnem lesu, običajno jih je ena do pet na vejo. Ko se cvetovi odpirajo, so tudi že vidni nastavki plodov. Cvet je odprt le nekaj dni, nato se venčni listi posušijo in nudijo plodu neke vrste zaščito. Čez nekaj časa otrdijo in odpadejo. Oktobra krasijo gole veje zlati plodovi in ni čudno, da so kaki najprej, tudi pri nas, gojili kot okrasno rastlino.
Namenite mu sončno lego
Kaki (Diospyros kaki) uspeva na vseh tistih legah, kjer uspevata vinska trta in breskev. To so večji del dneva s soncem obsijane lege. Tla morajo biti bogata s humusom in dobro odcedna. Kaki slabo prenaša zastajanje vode in prevelike količine kalcija v tleh.
Oskrba med rastjo
Mlada drevesa v daljšem sušnem obdobju zalivamo, saj ne prenesejo suše. Dobro je, če tla zastremo z organsko zastirko, kot so slama, seno, listje. Tako bo manj nevarnosti za izsušitev – tla bodo bolje zadrževala vlago, pa tudi pleveli se ne bodo razraščali. Vsake tri mesece gnojimo z gnojilom, ki ne vsebuje veliko dušika. Pomembna sta predvsem fosfor in kalij ter mikroelementi.
Kaki prenese v obdobju mirovanja temperature do – 18 stopinj Celzija. Drevo v krajih, kjer je nevarnost hladnejših zim, zaščitimo pred zmrzaljo (slika levo). Še posebej to velja za mlade rastline, ki so občutljivejše. Spomladanske pozebe za cvetove niso nevarne, saj zacveti dokaj pozno. So pa nevarne za mlade poganjke. Le ti pozebejo že, če se temperatura spusti samo nekaj stopinj pod ničlo.
Po cvetenju plodov ne redčimo, saj za to poskrbi drevo samo. Če za vse plodove ne zmore zagotoviti dovolj hrane, odvečne kmalu po cvetenju odvrže. V avgustu, ko plodovi dosežejo debelino 5 cm, se čiščenje ponovi.
Kaki je drevo, ki nima bolezni, zato ne potrebuje nobene zaščite. Zadnja leta se pojavljajo škodljivci japonski kapar, sredozemska muha in volnata uš, vendar tudi ti ne povzročajo takšne škode, da bi bilo potrebno in upravičeno uporabiti sredstva za zaščito.
Ker drevo začne brsteti šele v sredini maja, in cveti razmeroma pozno, šele v juniju, ga lahko sadimo tudi spomladi.
Pri mladem drevesu pobiramo pridelek prvič po treh do petih letih.
Obrezovanje
Drevo obrezujemo le v prvih letih, ko oblikujemo ogrodje. Najprimernejša gojitvena oblika pri ekstenzivni pridelavi je navadna piramidalna. Kasneje je dovolj, če odstranjujemo poškodovane, navzkrižno rastoče, pregoste ali nerodovitne veje. Če želimo ustvariti manjše drevo in oblikovati lepo krošnjo, poleti prikrajšamo veje voditeljice na tretjino rasti tistega leta. Obrezujemo spomladi, ko so brsti že napeti. Kaki ima zelo trhel les, zato pri obrezovanju ne stopamo na veje.
Pobiranje
Čas obiranja pri večini sort kakija nastopi v mesecu novembru. Viri navajajo, da plodovi prenesejo temperature do - 3°C. Naša izkušnja je malo drugačna. Eno leto so naše kakije ujele temperature malo pod ničlo. Plodovi, ki so bili bolj na udaru, so dobili črno kožico in na tistem mestu začeli kasneje med medenjem gniti. Zato sedaj skrbno spremljamo vremenske napovedi in plodove poberemo pred prvo slano.
Plodove obiramo tako, da odrežemo s škarjami pecelj čim bliže plodu. Ob obiranju je kožica rumena do oranžna, ko se plod umedi pa postane močno oranžna. Meso je rumenooranžno, pri nekaterih sortah tudi rjavkasto. Plod lahko ima več ali manj vlaken, ki so enakomerno razporejena po plodu, v mesu pa je lahko tudi več ali manj rjavih taninastih pik – oboje je odvisno od sorte. Plodovi lahko vsebujejo seme, ali pa so brez.
So sorte, ki se lahko jedo še v trdem stanju, taki sta pogostejša sorta 'Vanilija' in redkejša 'Čokolatino' in sorte, pri katerih moramo počakati, da se umedijo in zmehčajo. Pri slednjih je najpogostejša in najstarejša sorta 'Tipo', obstajajo pa še 'Hiratana', 'Fuji', 'Jiro', 'Hachiya' in ostale.
Kakije po obiranju shranimo v nizke platoje in le v eno vrsto, da se ne poškodujejo in zmehčajo zaradi lastne teže. V kleti se bodo sadeži umedili po 14 dneh. Shranjeni v polivinilaste vrečke in na temperaturi okoli nič stopinj Celzija, se ohranijo tudi do dva meseca. Če želimo čas medenja skrajšati, plodove shranimo v kuhinji skupaj z zrelimi jabolki.
Kaki, okusen in zdrav sadež
Okrogli plodovi, ki so v zrelem stanju oranžni do rdečkasti, so lahko prebavljivi in zelo hranljivi. Po energijski vrednosti ga lahko primerjamo z bananami. Vsebujejo veliko sladkorjev, vitamine A, C, B1 in B2, ter minerale kalij, fosfor, magnezij, kalcij in železo. Imajo tudi zdravilno vrednost, saj pomagajo pri zaprtju in hemoroidih.
Iz kakija lahko pripravimo ogromno okusnih sladkih priboljškov, od svežih sadnih solat, presnih krem in sadnih kaš, marmelad, peciv in kolačev, odličen zdrav prigrizek pa so posušeni.
