Meseca oktobra postajajo dnevi vedno hladnejši in počasi začnemo z balkonov pospravljati cvetlična korita. Vendar to nikakor ne pomeni, da ko pospravimo poletne zasaditve, balkon ostane do naslednje pomladi zapuščen, pust in žalosten. V korita lahko posadimo marsikatero rastlino, ki bo lepa v jeseni in tudi preko zime.
S pravilno kombinacijo rastlin lahko dosežemo, da bodo zasaditve lepe od oktobra pa vse do maja. Takrat pa bo spet nastopil čas za poletne zasaditve.
Rastline potrebujejo nekaj časa, da se ukoreninijo in utrdijo preden nastopi zima in z njo redne slane in mraz. Zato ne čakajmo, ampak zasadimo korita z jesenskimi lepoticami čim prej, da nam bodo lepšala vse krajše dneve.
Pomembno je, da v zasaditvah kombiniramo različne skupine rastlin: vedno zelene zelnate trajnice z jeseni cvetočimi rastlinami, travami, pritlikavimi iglavci in vedno zelenimi grmi ter rastlinami z okrasnimi plodovi.
Vedno zelene zelnate trajnice, ki jih sadimo na cvetlične grede, lahko odlično uporabimo v zasaditvah v cvetličnih koritih. Kar nekaj je takih, ki imajo čudovito obarvano listje in poskrbijo za lepo kombinacijo z zelenimi in cvetočimi rastlinami.
Ena izmed njih je iskrivka ali iskrica, bolje poznana pod imenom hojhera, ki izhaja iz strokovnega imena Heuchera. Izbiramo lahko med večimi vrstami in sortami, ki se med seboj razlikujejo po barvi listov, od temno zelenih, pisanih, srebrnih, do rdečih in karamelnih.
Popestritev zasaditvam so mlečki (Euphorbia) s svojo značilno navzkrižno razporeditvijo listov, kot tudi skrečniki (Ajuga) s čudovitimi listi prelivajočih se barv. Ne smemo pozabiti hermelik in homulic (Sedum), ki so lepe tako samostojno posajene v večje posode kot v družbi ostalih rastlin.
Zanimiva je travam podobna kačja brada (Ophiopogon planiscapus), predvsem sorta ‛Nigrescens‛, s temnimi skoraj črnimi listi. Nepogrešljiv dodatek elegantnim zasaditvam sta nemški rožmarin (Santolina) in kalocefalus (Calocephalus), ki s sivo srebrnimi listi ustvarita svojevrsten videz mešane zasaditve.
V zasaditve vključimo zimzelene dišavnice kot so različni timijani in žajblji.
Povešave vedno zelene trajnice lepo dopolnijo zasaditve, saj prekrijejo robove cvetličnih korit in posod. Taka sta bršljan (Hedera) z različnimi sortami, ki se med seboj razlikujejo po barvi in obliki listov in okroglolistna pijavčnica ( Lysimachia numularia) z rumenozelenimi listi.
V večja korita in posode lahko sadimo tudi pritlikave iglavce, kot so razne paciprese in bori, ter vedno zelene manjše listavce kot npr.trdolesko, kosteničevje, češmin, pieris, grmasti jetičnik - hebe, pušpan...
Rastline s plodovi so več kot dobrodošle v jesensko - zimskih zasaditvah, saj se ti obdržijo preko cele zime in so prava poživitev. Take so skimija (Skimmia reevesiana) z bleščeče rdečimi jagodami, zelenka (Gaultheria procumbens) z rdečimi in pernecija (Pernettya mucronata) z rožnatimi ali belimi jagodami.
Pomembna skupina rastlin v jesensko zimskih zasaditvah so trave in šaši. Izbiramo med vedno zelenimi vrstami in sortami. Lepe so tako samostojno kot v mešanih zasaditvah.
Naj naštejemo le nekaj od trav: bela bekica (Luzula nivea), vilovina (Sesleria caerulea), ovsika (Helictotrichon sempervirens), medvedja bilnica (Festuca scoparia), siva bilnica (Festuca glauca), zelena bilnica (Festuca amethystina).
Med šaši pa so zanimivi zeleni šaš (Carex morrovii), pisani šaš (Carex hachijoensis ‛Evergold‛), pisani kolmež (Acorus gramineum) in še mnogi drugi.
Ko govorimo o jesenskih zasaditvah cvetličnih korit, ne moremo mimo cvetočih trajnic. S premišljeno kombinacijo, bodo korita cvetoča tudi preko zime. Jesenska vresa bo cvetela do novembra, spomladanska resa od decembra preko cele zime do aprila, jesenske astre in krizanteme bodo lepe do prve slane, bergenije bodo zacvetele v februarju in aprilu, telohi prav tako, nekateri že v januarju. Socvetja hermelike so čudovita tudi, ko odcvetijo.
Med cvetočimi rastlinami ne smemo pozabiti na mačehe. Čeprav, ko jih takole pogledamo in imamo občutek, da žametni cvetovi zrejo v nas, težko verjamemo, da bodo te nežne lepotice preživele zimo in nas spomladi spet »opazovale« s svojimi cvetovi. Ampak na našo srečo je tako.
Mačehe tudi v celinskem podnebju preživijo zimo zunaj v koritih in posodah. Če jih bo pozimi grela še snežna odeja, bodo spomladi še posebej lepe. V toplih območjih Slovenije, če jim namenimo sončen in zaveten kotiček, pa se zna zgoditi, da bodo lepo pocvitale tudi pozimi.
Posebno navdušujoče so viseče mačehe iz serije "Cool Wave", ki se močno povešavo razraščajo, odlikujejo pa se tudi po množici cvetov. Dobro prezimijo.
Sobne ciklame iz okenskih polic (Cyclamen persicum), preden nastopi slana, prenesemo v notranje prostore, Lahko pa v cvetlične lončke posadimo, od decembra do marca cvetočo, prezimno trdno različico Cyclamen coum. Cvetki so 2,5 cm veliki, rdeče, rožnate ali bele barve.
Zadnja leta je vse bolj moderen okrasni ohrovt. Na voljo so čisto majhni 10 cm veliki, pa do 50 cm veliki. Večinoma so zeleno vijoličaste barve, ki pri nekaterih sortah prehaja v kremasto sredico. Listi so lahko gladki ali močno nagubani. Ohrovt odlično prenaše nizke temperature, pravzaprav mu šele prve slane dajo prave barve.
Jesen je tudi čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic, o čemer smo že pisali tukaj. Če čebulnice posadimo v cvetlična korita skupaj z jeseni in pozimi zanimivimi rastlinami, bodo take zasaditve lepe vse do meseca maja.
Pri sajenju najprej poskrbimo za dobro drenažo. Na dno posod in korit nasujemo glinaste črepinje ali prodnike. Med substrat primešamo malo kremenčevega peska, za boljšo zračnost. Najprej posadimo čebulnice. Sadimo jih v več plasti - najgloblje posadimo debele (tulipani, narcise), proti vrhu pa tiste bolj drobne (zvončki, jarice, hrušice). Na koncu posadimo še ostale rastline.
Preden se lotite sajenja, dobro premislite, katere rastline boste posadili skupaj, da bo zasaditev res lepa do pomladi.
Spomladi odcvetelo jesensko vreso in ohrovte previdno odstranimo iz loncev in korit, luknje dopolnimo s substratom, kmalu pa bodo zacvetele prve čebulnice, zgodnje narcise, zvončki, jarice, irisi, žafrani.
