Uporabnost lesnega pepela 

 
 

 

Rastline potrebujejo za svojo rast, cvetenje in tvorbo plodov hranila oz.določene mineralne elemente kot so vodik, ogljik, dušik, fosfor, kalij, kalcij, železo. Nekatere črpajo iz zraka in vode, nekatere pa iz tal.

Sčasoma se vsaka tla osiromašijo, zato moramo hranila, ki so jih rastline izčrpale iz tal, nekako nadomestiti z novimi. Temu nadomeščanju pravimo gnojenje. Gnojimo z organskimi gnojili kot so hlevski gnoj, kompost, tudi z rastlinami za podor.

 
Na zelenjavnem vrtu kot gnojilo uporabljamo tudi lesni pepel, saj vsebuje velike količine kalija. Kalij je za rastline zelo pomemben, saj vpliva na odpornosti rastlin proti boleznim in škodljivcem ter na kakovost že nastalih cvetov in plodov. Če ga rastlini primanjkuje, postanejo listi pegasti in nagubani. Tudi pridelek je manjši. 
 
Količina kalija v pepelu je odvisna od vrste lesa. Največ ga vsebuje pepel iz bukovega lesa, kar 30% ga je. Najmanj pa ga je v pepelu iz oljčnega ali mešanega lesa, le borih 8%. Pepel vsebuje tudi veliko kalcija in fosforja. Kalcija je največ v pepelu iz lesa vinske trte (64%), 30% pa ga vsebuje les sliv. Fosforja je v pepelu od 2 – 5%.
 
Največji porabnik kalija so kapusnice (zelje, cvetača, brokoli…), korenovke (krompir, korenje, gomoljna zelena…) in tudi plodovke. Pred sajenjem in setvijo vrtnin pepel potresemo po gredah. Bodimo varčni, saj ob kurjenju drv v kaminu ali peči dobimo le 3% od zgorelega lesa. Za 10m²  vrta bo zadostovalo  0,5 kg pepela. Ob setvi korenja, potresemo pepel kar v brazdo, eno žličko pa ga dodamo v jamico ob sajenju gomoljne zelene.
 
Ker lesni pepel pomaga pri procesu razgradnje organskega materiala, ga dodajamo na kompostni kup. To je še posebej priporočljivo, če je na kompostnem kupu veliko mokrih organskih odpadkov, kot je npr. sveže pokošena trava ali gradiv, ki reagirajo kislo, kot npr. listje. 4 kg lesnega pepela na en kubični meter kompostnega kupa, bo zadoščalo, da bomo ob koncu fermentacije dobili odlično naravno gnojilo - kompost.
 
Pepel se dobro obnese tudi kot sredstvo proti polžem in ušem. Zato ga obvezno prihranimo za preko poletja in ga po potrebi potresamo okoli ogroženih rastlin.
 
Na kislih tleh ga dodajamo kot sredstvo za izboljšavo tal, saj reagira izrazito bazično.
 
Pepel je koristen tudi na okrasnih rastlinah, predvsem vrtnice, ki so velik porabnik kalija, ga bodo zelo vesele. Dodajamo ga ob vznožje sadnega drevja, jagodičevja in vinske trte.
 
Lesnega pepela ne uporabljajmo pri rododendronih, azalejah, hortenzijah, resah in ameriških borovnicah. Te rastline dobro uspevajo le na kislih tleh in ne marajo kalcija, ki ga vsebuje večina lesnega pepela. Lesni pepel pridobljen iz lesa borovnic, lahko uporabimo, saj le ta kalcija ne vsebuje.
 
Preko zime torej pridno shranjujte lesni pepel, saj bo na pomlad več kot dobrodošel v vašem vrtu.
 

 

Objavljeno v reviji Bodi eko, številka 21, letnik 3, julij/avgust 2013