Rodovitna tla

Dobra - živa zemlja, v kateri so hranila v ravnotežju, je bistvo lepih in zdravih rastlin.

Za rast rastlin so pomembni: vlaga in zrak v tleh, organska masa ter talni organizmi. Organizmi, ki živijo v tleh (deževniki, žuželke, glive, bakterije…) razgrajujejo odmrli in razpadajoči organski material v humus, ki je nepogrešljiv dejavnik rodovitnosti tal. Na vsebnost humusa v tleh vplivamo s pravilno obdelavo in z organskim gnojenjem. Tako ustvarjamo ugodne razmere za delovanje mikroorganizmov v tleh, ohranjamo prst rodovitno, rastline pa so krepke in zdrave.

 

zelenjavni vrt 

 Dobra - živa zemlja, v kateri so hranila v ravnotežju, je bistvo lepih in zdravih rastlin.

 

 

1. Tla pravilno obdelujemo:

  • Dobro je vedeti kakšno zemljo imamo na vrtu, kako so tla založena s hranili, kakšna je kislost tal in kakšna tekstura. Preveč težka glinasta tla zrahljamo z dodatkom kremenčevega peska, apna in organskih snovi, preveč lahka peščena tla pa z dodatkom glinastih materialov in organskih snovi.

  • Čim manj prekopavajmo. S prekopavanjem organizme, ki živijo na površju, zakopljemo ali organizme, ki živijo v globini izpostavimo svetlobi. Zato ponavadi poginejo.

  • Tla zastirajmo – zastirka daje zaščito pred izgubo vlage in toplote, preprečuje erozijo in rast plevelov ter daje hrano talnim organizmom - listje, pokošena trava, slama, tudi plast komposta.

    Slika desno: Tudi okrog mladih sadnih dreves tla zastremo.                                  

 

                                               

                                                                                                                     

 2. Gnojimo z organskimi gnojili:

  • Kompost - pripravljamo ga iz organskih odpadkov iz kuhinje in vrta. Izmenično nalagamo plasti vlažnih odpadkov (ostanki sadja in zelenjave, jajčne lupine, sveže pokošena trava, odmrli ostanki okrasnih rastlin…) in suhih (suho listje, slama, seno, zdrobljeni ostanki vej, lesni pepel…). Pomembno je, da je razmerje približno enako. Če je preveč suhih odpadkov, se v kupu ne dogaja nič, če je preveč mokrih, pa kup gnije. Dodajanje gnoja ali komposta med plasti omogoči delovanje mikroorganizmov, ki so glavni delavci v tej veliki proizvodnji super gnojila. Kompost je lahko dozorel in uporaben že po 5 mesecih, odvisno od kakovosti materiala, ki smo ga uporabili in od letnega časa v katerem smo ga pripravili.

  • Hlevski gnoj - gnojenje s živalskim gnojem iz neekološke reje ni zaželeno, saj lahko vsebuje hormone in druge farmacevtske izdelke. Najboljši je uležan gnoj, še bolje pa je, če je kompostiran. Vedno ga takoj zakopljemo v tla.

  • Zeleno gnojenje - obogati tla z organskimi snovmi, rahlja tla, jih gnoji in pripomore k nastajanju humusa. Rastline sejemo kot predposevek ali naknadni posevek. Tam kjer so tla zelo slaba, tudi kot glavni posevek. Po določenem času jih požanjemo in vkopljemo v tla. Take rastline so npr. bela gorjušica, oljna redkev, ajda. Še posebej so pomembne metuljnice, saj imajo sposobnost, da v sožitju s posebnimi bakterijami na koreninah, vežejo dušik iz zraka v tla.

  • Rastline kot gnojilo – zastirka in prevrelka - Nekatere rastline vsebujejo več določenega hranila, ki ga na ta način dodamo tlem. Rastline uporabimo kot zeleno zastirko, jih v tla vkopljemo ali pripravimo prevrelko.

  • Pepel vsebuje veliko kalija, posujemo tja, kjer bodo rasle kapusnice in plodovke, ki so največji potrošniki tega hranila. Poleti ga posujemo okoli fižola in zelja za varovanje pred škodljivci. Dodajamo ga na kompost po pokošeni trati.

  • Gnojenje z mletimi zrni stročnic ali pogačami – ostanki iz predelave buč, stročnic, sončnic, lanu, oljne ogrščice, konoplje…

  • Vermikompost - kompost pridobljen s pomočjo deževnikov.

  • Kupljena organska gnojila.