Setev motovilca

 
 motovilec

Čas je za setev motovilca. Motovilec (Valerianella locusta) nam v zimskih mesecih s svojimi zelenimi listi, ki rastejo v obliki rozete, še kako popestri jedilnik. Pozimi sveže, doma pridelane zelenjave primanjkuje in prav zato je motovilec v tem času zelo iskan in cenjen, na trgu pa dosega visoke cene. 

Jesen in zima se bližata in kmalu bomo z naših vrtov pospravili vse pridelke. No, skoraj vse. Da bomo imeli na vrtovih zelenjavo tudi pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, moramo misliti že sedaj. Dobro je, da tudi preko zime uživamo sezonsko zelenjavo, čeprav se nam na prvi pogled zdi, da nimamo nobene izbire. Pri nas doma si pozimi krepimo telo s kislo repo in kislim zeljem, korenovkami, ki jih shranjujemo v hladni kleti v pesku, slami in žaganju, jabolki, suhim sadjem, semeni in oreški. Kar nekaj zelenjave pa tudi preko zime pobiramo z vrta. Poleg brstičnega in listnega ohrovta, ki sta še posebej okusna, ko ju dobi slana, zimskega pora in radiča, ki prezimuje pod tuneli, je še posebej velika poslastica motovilec. 
 
Setev in gojenje
motovilec

Motovilec glede tal ni zahteven. Gnojenja ne potrebuje. Poskrbimo le, da bo površinski sloj zemlje dobro zdrobljen, saj je seme zelo drobno. Posevek zasnujemo z neposredno setvijo. Sejemo ga počez po gredi ali v vrstice, med katerimi je 10 do 15 cm razmika. Da se bodo rozete lepše razvijale, se potrudimo sejati čim bolj na redko. Pri gosti setvi obstaja večja možnost, da spodnji listi rumenijo. Globina setve naj bo 1 cm. 

Slika levo: Mlade rastlinice posejane v avgustu. Setev v vrste.

 
seme motovilcaseme motovilca
Seme motovilca je zelo drobno.Neprečiščeno doma pridelano seme.
 
Motovilec je rastlina hladnega dne in pri visokih temperaturah slabše kali. Zato v avgustu, ko so temperature lahko še zelo visoke, gredo po setvi pokrijemo z vejami. Bolj na gosto položimo veje, bolje bo. Nekateri namesto vej uporabijo časopisni papir. Preko vej ali časopisnega papirja položimo še vrtnarsko kopreno. Na ta način seme vsaj malo zaščitimo pred visokimi temperaturami. Poskrbimo, da bo do kalitve zemlja enakomerno vlažna. Ko rastline vzklijejo, zaščito odstranimo. Tal med motovilcem ni smiselno zastirati, saj je setev pregosta, zastirka pa bo oteževala nabiranje.
 
Za avgustovsko setev ne potrebujemo praznih gred. Posejemo ga na grede s paradižnikom in papriko. Med rastlinami je namreč čisto dovolj prostora za vrstice motovilca, senca visokih rastlin pa mu bo več kot godila. Pri nas imamo grede zastrte s slamo, zato smo odgrnili slamo levo in desno, tako da smo dobili 10 cm širok pas. Zemlja pod zastirko je rahla in vlažna, zato ni bilo potrebno nič več kot plitko rahljanje z majhno ročno motikico. Naredili smo plitko brazdo in posejali motovilec. Letos smo poskusili sejati tudi v jamice. Med rastlinami paradižnika in paprike smo odgrnili slamo tako, da smo dobili krog premera 10 cm. Med posameznimi krogi naj bo 10 cm razmika. Zemljo smo zrahljali in posejali 5 – 7 semen. 
 
Med paradižnikomje dovolj prostora za setev motovilca.Zastirko razgrnemo tako, da dobimo krog premera 10 cm.
 
Razgrnjena zastirka nudi dovolj prostora za rast manjše skupine rastlin motovilca. Posejali smo 5 - 7 semen v skupini.
 
Septembra se bo v vrtu spraznilo kar nekaj gred in na njih posejmo motovilec. Kombiniramo ga lahko s česnom in čebulo ali pa ga posejemo na gredice z jagodami.
Za redno preskrbo z motovilcem je priporočljiva terminska setev, nekje z zamikom 10 do 20 dni. V avgustu posejanega bomo lahko nabirali že jeseni, septembrskega pa preko zime in zgodaj spomladi. Sejemo ga lahko še enkrat zgodaj spomladi, marca in aprila. Če je le možno, ga sejemo ob dnevu za list.
 
motovilec
Pozna jesen - motovilec že pobiramo. 
 
Motovilec prenese temperature tudi do -15°C. Težave se lahko pojavijo le zaradi močnega zimskega sonca, ki sije na zmrznjene nežne liste motovilca. Zaradi tega je dobro v hladnih zimah brez snega posevek zaščititi z vrtnarsko kopreno ali smrečjem. V zimah s snegom izkušnje kažejo, da je bolje, če posevka ne prekrivamo s kopreno. 
 
 motovilec
Ko skopni sneg...
 
Sorte
Sort motovilca je v svetu kar nekaj. Slovenci imamo dve avtohtoni sorti in sicer 'Ljubljanski motovilec', ki kot že ime pove, izvira iz Ljubljane in 'Žlicar', katerega poreklo je iz Štajerske. Ti dve sorti sta odlično prilagojeni na naše podnebje in dobro prezimita ter tvorita temno zelene rozete, dobrega okusa, ki malo spominja na orehe. 'Ljubljanski' ima dolge ozke liste temno zelene barve, pri 'Žlicarju' so listi v obliki žlice. Pri nas se veliko seje sorta 'Holandski', ki ima večje in širše liste, vendar so le ti svetlejše barve, rastline pa tudi slabše prezimijo.
 
Kaljivost
Seme motovilca je eno redkih, katerega kaljivost je boljša, če je staro. Za dobro klitje potrebuje vsaj nekaj dni nizkih temperatur. Če semena za določen čas izpostavimo nizkim temperaturam, jih damo za teden dni v hladilnik ali za tri dni v zamrzovalnik, bodo bolje vzklila. Semena namreč vsebujejo hormon, ki preprečuje kalitev, nizke temperature pa ga razgradijo. Temu strokovno rečemo stratifikacija.
 
Prehrambena vrednost motovilca je zelo visoka.
motovilec v solati

Vsebuje vitamin C, beta karoten, folno kislino in vitamin B6. Bogat je tudi z magnezijem, kalijem, fosforjem in železom. 

Uporabljamo ga v solatah, samostojno ali v kombinaciji z drugo zelenjavo. Odličen je z dodatkom sončničnih semen, lešnikov ali orehov, z naribanim korenjem, rdečo peso ali repo. Najbolje je, če ga začinimo s hladno stisnjenimi olji, ki pomagajo, da se beta karoten pretvori v vitamin A . Okisamo ga namesto s kisom z limono, ki vsebuje C vitamin, ta pa pomaga pri boljši resorpciji železa.

 
 
Objavljeno na www.utrinek.si, avgust 2013