Posejte sladki komarček

 
 
sladki_komarcek
V mesecu juliju je še čas za setev sladkega komarčka, zelenjave, ki je lahko prava poslastica na vašem krožniku. Užitni so drobni lističi, listna stebelca in seme, kulinarična posebnost pa so njegovi odebeljeni listni peclji, ki so združeni v belkast gomolj. In predvsem zaradi teh aromatičnih, sladkastih gomoljev, ki imajo okus po janežu, ga gojimo na vrtu.
 
Poleg tega, da je sladki komarček zelo okusen, pomaga pri urejanju prebave in delovanju prebavnega sistema. Zato ga dodajamo mastnim in nasitnim jedem. Čaj iz semen ali lističev blaži prebavne težave in bolečine v želodcu. Če žvečimo seme, pomaga proti kolcanju in slabemu zadahu.
 
 
Sladki komarček - Foeniculum vulgare var. dulce, nekateri ga imenujejo tudi florentinski komarček, je približno 40cm visoka rastlina z dolgimi močno narezanimi tankimi lističi in kobulastimi cvetovi. Kaj hitro ga lahko zamenjamo z njegovim sorodnikom navadnim komarčkom – Foeniculum vulgare, kateri raste divje, na vrtu pa ga gojimo predvsem za uporabo aromatičnih listov in semen. Navadni komarček je tudi mnogo večji od sladkega, gomolj pa je manj razvit. Sadimo ga spomladi, sladkega pa šele poleti, junija in julija.
 
Osnovne potrebe 
Rastlina potrebuje rahla, prepustna in s humusom bogata tla. Grede pred setvijo ne gnojimo, saj se zaradi preveč gnojil v zemlji lahko zgodi, da se gomolj ne odebeli. Čisto dovolj bo, če smo tla pognojili posevku pred njim.
 
Setev in presajanje
Sladki komarček sejemo šele junija in julija, kajti spomladi posejane rastline lahko prehitro poženejo v cvet. Nič ne skrbite, na razpolago bo imel še dovolj časa, da bo razvil debele mesnate gomolje, na gredah pa bo počakal še dolgo v jesen, saj mu malo nižje jesenske temperature ne škodijo. Pred prvo slano pa ga le poberite. Drobno narezljani nežni listi ne prenesejo temperatur pod ničlo.
 
sladki_komarcek sladki_komarcek

Posejemo ga na redko, približno na 10 – 15 cm narazen. Kasneje, ko rastline zrastejo in se gomolji začnejo debeliti, redčimo tako, da je končna razdalja med rastlinami 20 – 30 cm. Odstranjene rastline so prav tako okusne in jih lahko uporabimo cele.

Tudi razdalja med vrsticami naj bo malo večja. Najbolje tam nekje med 30 in 40 cm. To pa predvsem zato, ker ima sladki komarček rad, če ga takrat, ko se začnejo gomolji debeliti, osipljemo.  

 

Rastlina malo težje prenaša presajanje. Lahko se tudi zgodi, da zaradi presajanja rastline poženejo v cvet še preden se gomolji odebelijo. Če ga presajate, naredite to s čim večjo koreninsko grudo.
 
Pa ne pozabite na zastirko, ki bo preprečevala rast plevela, pomagala ohranjati tla vlažna in jih bogatila z organskim materialom.
 
Sladki komarček sejemo in sadimo kot naknadni posevek
najbolje na gredo, kjer je raslo zgodnje zelje. Mi smo letos posadili na gredo z zeljem eno vrsto kumar, med zelje gomoljno zeleno, ki pomaga odganjati škodljivce na zelju, vmes pa se je našel prostor še za solato, ki smo jo pobrali še preden se je zelje razraslo. Sedaj je zgodnje zelje že pobrano in na prazen prostor bomo posejali seme sladkega komarčka. Vmes dosadimo solato, kumare pa ostajajo na gredi še nekaj časa. Tako imamo na gredici dober mešan posevek z rastlinami, ki ugodno delujejo druga na drugo, pa še prostor smo izkoristili zelo racionalno.
 
 
 Prostor ob vznožju kumar je pripravljen za sajenje sladkega komarčka. Pred sajenjem pa so me premamile sočne kumare, ki kar kličejo, da jih je potrebno utrgati.
 
Kakor koli že boste kombinirali zasaditve, sladkega komarčka nikar ne sejte zraven fižola, paradižnika, pastinaka in peteršilja, neugodno bodo nanj vplivali tudi kumina, luštrek in koriander.
 
 sladki_komarcek
 Sladki komarček pozno poleti, ko smo kumare v čigar vznožju je rasel, že odstranili.
 
jesen v vrtu
 Pozna jesen na vrtu - sladki komarček v ozadju na drugi gredi
 
In kako ga uporabimo v kuhinji?
Uživamo ga lahko surovega, na tanko narezanega v solati, zabeljenega z oljem in kisom ali limoninim sokom, ter sončničnimi semeni. Odličen je na hitro popečen na kokosovi maščobi, skupaj s čebulo ali pa tudi ne, ter pokapljan s sojino omako in oljčnim oljem, tudi kapljica balzamičnega kisa naredi svoje. Dušenega in zmletega s prej namočenimi sončničnimi semeni, česnom in poljubnimi začimbami spremnimo v okusen namaz. Če ta namaz nekoliko razredčimo z vodo, v kateri se je dušil komarček, dobimo omako, v katero namakamo popečeno ali surovo sezonsko zelenjavo, ali uporabimo kot preliv za solato. Odlična je tudi kremna juha s krompirjem ali dvema in sojino smetano.
 
 
Foto : Jerneja Jošar in Matic Sever
Objavljeno na www.utrinek.si, julij 2013