Plevel je lahko koristen 

 

vejicati rogovilček

Plevel v vrtu! Katastrofa!

In že hitimo v akcijo, preden nam zaduši solato in ostalo zelenjavo.

 

In ko se lotimo pletja, tega, roko na srce, res neprijetnega opravila, mu ni ne konca ne kraja. Ko končno počistimo vse gredice, da po naših in predvsem sosedovih merilih, izgledajo kot iz škatlice, plevel ponovno požene. 

 
Vendar ali so te rastline, ki jim pravimo plevel, res tako moteče, škodljive in neukrotljive v našem vrtu? Ali mora biti plevel res nočna mora vseh vrtičkarjev?
 
Kaj so pleveli?
Ime plevel ne izhaja iz botanike. V to skupino je človek uvrstil vse rastline, ki jih ne želi imeti v vrtu. Tako je ljubka marjetica v trati pred hišo nekomu lep okras, nekomu pa trn v peti in eden izmed najhujših plevelov kar jih obstaja. 
 
V naravi plevel ne obstaja. Rastline se ves čas borijo za prostor, vodo in hranila. Zato preživijo na določenem območju samo tiste, ki so danim rastnim razmeram najbolj prilagojene. In vendar je vzpostavljeno nekakšno ravnovesje. 
Nekatere gojene rastline, predvsem križanci, pa so našemu okolju manj prilagojene kot samonikle rastline. Zato v boju za prostor, hranilne snovi, vodo in svetlobo povečini izgubljajo. Pleveli se preveč razrastejo in če jih ne odstranjujemo, uničijo gojene rastline. V vrtu pa želimo seveda imeti rastline, ki jih gojimo. 
Pleveli se razmnožujejo tako vegetativno kot s semeni. Ptice in veter semena raznesejo kilometre daleč naokoli. Veliko ga prinesemo v svoj vrt tudi s kompostom in hlevskim gnojem. Ampak nič hudega. S pravim pristopom bo skrbi zaradi plevela v vrtu konec. Izkoristimo njihove dobre lastnosti.
 
Z uporabo zastirke preprečimo rast plevela
Poskrbimo, da so tla na gredah vedno pokrita. Čim se tla spraznijo in jih ne zasadimo z novo sadiko, jih pokrijemo z organsko zastirko kot sta trava in slama, ali posejemo pokrovne rastline, če je izpraznjena površina večja. Na ta način preprečimo rast plevelov. Poleg tega zastirka zmanjša izhlapevanje vode s površine tal, zemlja je bolj odporna proti suši, preprečuje odtekanje vode v močnejših nalivih, preprečuje zbijanje tal ter  bogati tla s humusom.
Za zastirko lahko uporabimo listje, pokošeno travo, slamo in tudi same plevele.
 
zastirka
 
 
Plevel je lahko koristen
Pleveli, ki uspevajo na določeni površini, nam lahko marsikaj povedo o pozitivnih in negativnih lastnosti teh tal. Tako bomo lažje ukrepali in ustvarili živa rodovitna tla. 
Če so tla zelo glinasta in težka, na katerih se dolgo zadržuje voda, bodo na njih uspevali gabez, trpotec, meta, plazeča zlatica in regrat. Na peščenih, suhih tleh, ki slabo zadržujejo vodo in hranila, rastejo mak, deltasti nagelj, ivanjščica in pelin. S hranili bogata, humozna tla so preraščena s koprivo, kamilico, navadno zvezdico, tolščakom, navadnim plešcem, navadno lobodo in njivsko gorjušico. In ravno teh slednjih plevelov je ogromno na naših skrbno gnojenih in obdelanih gredicah.
 
Pleveli vsebujejo ogromno mineralov
Večina plevelov lahko črpa hranilne snovi iz globokih plasti zemlje, kar za gojene rastline ne velja. Zato pleveli vsebujejo ogromno mineralov. 
 
Nekatere rastline imajo sposobnost, da akumulirajo ravno tisti mineral, ki ga v tleh, v katerih uspevajo, primanjkuje. Dober primer so metuljnice. Ker imajo to sposobnost, da s pomočjo bakterij na koreninicah vežejo dušik iz zraka, rastejo na z dušikom revnih tleh.
Gabez in praprot uspevata na s kalijevim karbonatom revnih tleh, ker si ga lahko sama zagotovita. Ko jeseni rastline odmrejo, prekrijejo tla in na ta način obogatijo tla z mineralom, ki ga primanjkuje. 
Vse te lastnosti rastlin lahko s pridom izkoristimo v vrtu in plevel uporabimo kot vir hranil. Bodisi tako, da v vrtu gojimo te rastline, oziroma jih ne odstranjujemo, bodisi, da jih nabiramo v naravi. 
 
 
navadni gabez in ribeznavadni gabez
 H grmičkom ribeza smo posadili gabez, ki je bogat vir kalija. Kalij je pomemben za kakovost cvetov in plodov.
 
 
Uporaba plevelov v vrtu - plevel kot zastirka in prevrelka
Nekateri pleveli vsebujejo večje količine določenega hranila, kar lahko izkoristimo in jih uporabimo kot gnojilo. 
 
HRANILAKORISTNOSTVIR

DUŠIK

(N)

rast listovdetelja, nokota, grahor, ptičja grašica, kopriva,navadni gabez
FOSFOR (P)tvorba cvetov, plodov in semennavadni tolščak (portulak), kristavec, bela metlika, grahor, navadni gabez

KALIJ

(K)

kakovost cvetov in plodov, odpornost proti boleznim in škodljivcem

navadni gabez, navadna zvezdica, cikorija, bela metlika, trpotec, navadni tolščak (portulak), grašice, kristavec, praprot
KALCIJ (Ca)omogoča boljše izkoriščanje drugih hranildivja kamilica, regrat, navadni tolščak (portulak), navadni plešec, vejicati rogovilček, bela metlika, navadni gabez
SILICIJ (Si)povečuje odpornost rastlin, krepi tkivapirnica, njivska preslica, koprive
ŽVEPLO (S)vpliva na dihanje in rast rastlinbela metlika, navadni tolščak (portulak),  njivska gorjušica, njivska redkev
 
 
navadna zvezdica vejicati rogovilček navadni plešec
Navadna zvezdica, vejicati rogovilček in navadni plešec vsebujejo večje količine določenih hranil, ki jih gojene rastline potrebujejo za dobro in zdravo rast.
 
Nikar se ne jezimo, če nas plevel spomladi prehiti. Populimo ga in rastline pustimo na gredah kot zastirko, ali pa jih preprosto vkopljemo v tla. Da preprečimo nadaljno rast plevelov, vse skupaj prekrijemo z debelejšo plastjo zastirke iz slame. S pletjem odnašamo z naših gred ogromne zaloge mineralov, ki bi jih gojene rastline še kako potrebovale, če pa jih pustimo na gredi, se minerali iz plevelov vračajo v tla in zelenjava jih uporablja za hrano.
 
zastirka
Spomladi ob sajenju plevele populimo in jih pustimo na gredi. Vse skupaj prekrijemo z zastirko iz slame. 
 
 
Iz plevelov lahko pripravimo prevrelke, ki jih uporabimo v vrtu kot tekoča gnojila. Malokateri vrtnar ne pozna doma pripravljenega gnojila iz kopriv. Take prevrelke lahko naredimo iz vseh v tabeli naštetih rastlin. 
 
Za prevrelko uporabimo deževnico ali postano vodo. Posoda, v kateri jo pripravljamo, naj bo lesena ali plastična, nikakor ne kovinska. Rastline narežemo na manjše kose in prelijemo z vodo, najbolje v razmerju 1 kg zeli na 10 l vode. Vsak dan premešamo. Tekočina bo začela vreti in se peniti, tudi vonj bo močan. Ko se zvarek neha peniti, je primeren za uporabo. S tekočino razredčeno 1:10 zalivamo po tleh. 
 
 
koprivenavadni gabeznjivska preslica
Iz kopriv, navadnega gabeza in njivske preslice lahko pripravimo prevrelke s katerimi gnojimo rastline. 
 
 
Plevel kot hrana
Samonikle rastline so tako bogate z minerali, vitamini, karotenoidi in ostalimi bioaktivnimi snovmi, da jih le redko katera gojena zelenjava prekaša. Zgodaj spomladi, ko še čakamo na prvo solato, se navadna zvezdica, ki je stalnica naših vrtov, že lepo razraste. Poskusimo jo v solati ali kasneje, ko je že večja, pripravljeno kot špinačo.
Malo kasneje, v maju, ko se na vrtu že lepo razraščata tudi paprika in paradižnik, pride na svoj račun ščir. Še vejicati rogovilček in navadni tolščak ali portulak, ki sta odličen vir železa, naj omenimo na tem mestu. Vse lahko uporabimo tako v solati kot dušene.
 
portulak
Navadni tolščak ali portulak je z minerali bogata rastlina, iz katere lahko pripravimo okusne solate in prikuhe.
 
 
Objavljeno v reviji Eko dežela, junij 2013
 
 
 
 

Knjižna uspešnica Jerneje Jošar Ekološko vrtnarjenje za vsakogar vsebuje ogromno koristnih nasvetov o tem, kako si delo na vrtu olajšamo.

Vrt brez prekopavanja in plevelov.

Naj bo vrtnarjenje užitek in ne obveznost.

 

Ekološko vrtnarjenje za vsakogar