Paradižnikova (krompirjeva) plesen –

Phytophthora infestans

Čeprav smo sredi poletja, prave vročine ni. Temperature se gibljejo tam okoli 25°C in ker je ravno dovolj tudi dežja, so to idealne razmere za razvoj in razmnoževanje glivičnih bolezni iz skupine pravih plesni. Mednje spada tudi zelo razširjena paradižnikova ali krompirjeva plesen - Phytophthora infestans. Napada paradižnik in krompir, tudi papriko in jajčevec.

Ob ugodnih pogojih se pojavijo na listih olivno rjavkaste lise, velike približno en centimeter. Ob močnejšem napadu ponavadi, ko je večja zračna vlažnost, se na pegah, na spodnji strani listov opazijo sivkasta trosišča.

Če se dalj časa nadaljuje enako vreme, se lise večajo, vedno več jih je in kmalu lahko prekrijejo vso listno površino. Plodovi dobijo rjave madeže, ki se lahko razširijo po vsem plodu. Okužba se kaže tudi na listnih pecljih in steblih, kjer se pojavijo temno rjavo do črni madeži. Rastlina, če ne ukrepamo, kmalu propade.

Prvi napadi paradižnikove plesni. Okuženi listi in listna stebla.

Bolezen se hitro razširi tudi na plodove.

Kako ukrepamo

Pred boleznijo paradižnik lahko zaščitimo, če upoštevamo:

Paradižnik ne sadimo pregosto skupaj. Če so rastline pregosto sajene, se listi slabše sušijo, vlažni listi pa so idealni za razvoj gliv.
Paradižniku pravočasno odstranjujemo zalistnike, sicer so rastline preveč goščave in se težje sušijo.
Tla pod rastlinami zastirajmo.
Če se le da gojimo odporne sorte.
Tla ne gnojimo preveč z dušikom. Take rastline zelo hitro rastejo, celice so polne vode, celične stene pa šibke. Vdor hif gliv je zato precej lažji.
Upoštevamo kolobar. Paradižnik vsaj štiri leta ne gojimo na isti gredi. Na tej gredi ne sme rasti štiri leta tudi nobena druga rastlina iz družine razhudnikov.
Ne zalivamo po listih, temveč ob vznožju rastlin tik nad tlemi.
Streha nad gredo s paradižniki, ki ščiti rastline pred padavinami, je lahko v veliko pomoč. Pazimo, da je streha na tisti strani, od koder piha veter, podaljšana navzdol, da zaščiti rastline tudi od strani.
Ko so vremenske razmere idealne za razvoj paradižnikove plesni, preventivno škropimo rastline z naravnimi pripravki, ki jih kupimo v trgovini, lahko pa si jih pripravimo tudi sami.

Kamilice: Tri jušne žlice posušenih kamilic prelijemo z enim litrom hladne vode. Pustimo stati 24 ur. Pred škropljenjem pripravek precedimo in razredčimo z vodo v razmerju 1: 5.

Rman: Enako naredimo z rmanom, vendar za škropljenje pripravka ne redčimo.

Mleko in sirotka: Mleko ali sirotko razredčimo z vodo v razmerju 1 : 1 in škropimo.

Pri pregosto sajenih rastlinah so napadi pogostejši. Tla naj so pokrita s slamo ali senom.

Ko je napad že viden, čim prej porežimo okužene liste, rastline pa škropimo s pripravki iz žajblja, česna ali čebule.

Čebula: 35 g sesekljane čebule (uporabimo lahko tudi drobnjak) prelijemo s pol litra vrele vode. Pustimo, da se ohladi, precedimo in škropimo z nerazredčeno tekočino.

Česen: Cel česen, tudi liste, približno 30 g naj ga bo, sesekljamo in prelijemo s pol litra vrele vode. Pustimo čez noč, precedimo in škropimo z nerazredčeno tekočino.

Žajbelj: Približno pest žajblja prelijemo z litrom vrele vode, pustimo, da se ohladi, lahko tudi čez noč, precedimo in škropimo z nerazredčeno tekočino.

Zelo uporaben je še en pripravek iz žajblja. Pol kilograma svežega žajblja prelijemo s petimi litri vode in pustimo stati 24 ur. Naslednji dan vse skupaj kuhamo približno pol ure. Pustimo, da se ohladi, precedimo, razredčimo z vodo v razmerju 1 : 1 in škropimo.

Pomembno je, da dobro poškropimo cele rastline, tudi spodnji del listov, stebla in plodove.

Knjižni uspešnici Jerneje Jošar Ekološko vrtnarjenje za vsakogar in Vrtnarimo z Jernejo vsebujeta ogromno koristnih nasvetov o tem, kako si delo na vrtu olajšamo.

Kupite ju lahko v naši Vrtnarski hiši na Rudniku.

Vrt brez prekopavanja, okopavanja, pletja in vsakodnevnega zalivanja.

Naj bo vrtnarjenje užitek in ne obveznost!