Rastline in voda

 
Podnebje postaja vedno bolj muhasto. Hudo sušo so zadnja leta utrpele tudi številne države v hladnejšem podnebnem pasu. In če lahko verjamemo napovedim, ki so vse prej kot lepe, je skrajni čas, da začnemo premišljevati o ravnanju z vodo.
 

Kaj lahko naredimo, da bodo naše rastline manj odvisne od vode?

 

Ustvarimo visokokakovostna živa tla

 

Kakovostna tla so s humusom bogata tla. Taka tla imajo večjo sposobnost zadrževanja vode, saj humus dobro vpija vodo in jo dalj časa skladišči. Ker humus nastaja iz odmrlega in razpadajočega organskega materiala s pomočjo v tleh živečih mikroorganizmov poskrbimo, da bodo v tleh za njih čim bolj ugodne razmere. Zato gnojimo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem, ne hodimo po gredah in jih ne prekopavajmo, sadimo metuljnice in ostale rastline za zeleno gnojenje, tla zastirajmo z organskim materialom (slama, trava) in sadimo pokrovne rastline. Pomembna je tudi struktura tal. Preveč težka glinasta tla le s težavo prepuščajo vodo, zato jih zrahljamo z dodatkom kremenčevega peska, apna in organskih snovi. Preveč lahka peščena tla slabo zadržujejo vodo. Izboljšamo jih z dodatkom glinastih materialov in organskih snovi.

 

 

 

visoka greda_zastirka_mešan posevek

 

Velik pomen zastirke

Poskrbimo, da so tla na gredah vedno pokrita. Čim se tla spraznijo in jih ne zasadimo z novo sadiko rastline, jih pokrijemo z organsko zastirko kot sta trava in slama, ali posejemo pokrovne rastline, če je izpraznjena površina večja. Na ta način preprečimo izhlapevanje vode s površine tal in s tem nepotrebno izgubo vode. Zemlja je bolj odporna proti suši. Zastirka preprečuje odtekanje vode v močnejših nalivih ter preprečuje zbijanje tal. Hkrati bogati tla s humusom, taka tla pa bolje zadržujejo vodo. 

 

Visoka greda

 

Gredice preoblikujmo v dvignjene grede. Ob nalivih odvečna voda odteka z gred in pronica ob vznožju, kjer jo tla vsrkajo vase in kjer služi kot zaloga za sušna obdobja.

 

Balkoni in terase

 

Ponudba balkonskega cvetja je vsako leto večja in vedno znova prihajajo na trg novosti. Med njimi so nekatere, kar se tiče vode in hranil, prave požrešnice. Pri nakupovanju naj nas ne zavedejo lep videz in veliki barviti cvetovi, ampak se pozanimajmo kakšne zahteve ima rastlina. Poiščimo tiste, ki ne potrebujejo veliko zalivanja in gnojenja. V korita in posode namesto enoletnega cvetja, ki ga vsak konec sezone zavržemo, posezimo po dišavnicah in trajnicah, ki so se izkazale kot odlične za gojenje v loncih.   

Posadimo jih v večje posode, kajti čim večja je posoda, manj bo potrebno zalivati. Poskrbimo za drenažo in seveda ne nazadnje za kakovostno prst. Izogibajmo se poceni substratom na osnovi šote. Raje si mešanico pripravimo sami iz vrtne zemlje, komposta in peska. Če te možnosti nimamo, je na voljo v trgovinah tudi visokokakovostna kompostna mešanica brez šote.

 

Med vso to poplavo novosti balkonskega cvetja, so pelargonije kar se tiče nezahtevnosti in neodvisnosti od vode še vedno zmagovalke. Naše babice in mame so že vedele zakaj so jim krasile vsako okensko polico.

pelargonije_kovačnik

 

 

 

Nekateri so se jih naveličali, nekaterim so celo ne lepe, ampak z dobro kombinacijo različnih vrst in sort pelargonij v družbi s trajnicami in dišavnicami, je lahko naš balkon vse prej kot dolgočasen.

 

 

pelargonija

 

 

Na sliki zgoraj je stara sorta pelargonije s socvetjem polnim drobnih cvetov podobnih vrtnicam.

 

 

 

Seveda si želimo imeti lep balkon, vendar je poraba pitne vode za zalivanje rož popolnoma neumestna. Varčujmo s pitno vodo in porabljajmo za zalivanje rož tako imenovano sivo vodo. Ko umivamo solato in ostalo zelenjavo, ne puščajmo umazane vode, da teče naravnost v odtok, ampak imejmo v umivalniku večjo posodo, v kateri se bo ta voda zbirala. Ko se posoda napolni, vodo prelijemo v zalivalke ali večje posode in shranimo za zalivanje.

 

Trata

 

Vsaj del trate spremenimo v naravni travnik s travniškim cvetjem, ki ga ne bo potrebno negovati. Preostali del zelenice kosimo v sušnih dneh višje kot po navadi, vsaj 3 cm od tal.

 

Okrasne grede

 

Okrasne grede zasadimo s trajnicami, ki dobro prenašajo sonce in sušo. Naštejmo jih le nekaj: mačja meta, nageljni, rman, mlečki, pajčolanka, svetlin, kadulje, krvomočnica, perunike, mečki. Na predele, ki so posebej izpostavljeni močnemu popoldanskemu soncu in kjer ni veliko zemlje zasadimo sukolentne rastline, kot so hermelike, natreski in homulice.

 

Prestrezanje meteorne vode

 

Pod žlebovi namestimo sode, v katerih se bo zbirala deževnica. Lahko si omislimo večje zbiralnike vode. Postavimo jih na najvišjo točko v vrtu, kar nam bo olajšalo zalivanje oz. namakanje.

Če imate sadovnjak ali vrt na pobočju, izkopljite po pobočju prečne plitve jarke. Jarki prestrežejo površinsko vodo, ki teče po pobočju in pripomorejo k temu, da se vpije v vrhnjo plast, namesto da steče naravnost navzdol. Tudi s terasami zmanjšamo izgubo vode.

 

 

                                          zbiralnik vode

 

V klančino vkopan in s kovačnikom prerasel zbiralnik vode, v katerega se po kanalu pod zemljo steka voda s strehe na hiši.

 


Kdaj in kako zalivamo

 

Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj. Zalivamo bolj poredko in takrat obilneje, saj s tem vzpodbudimo rastline, da razvijejo globlje korenine. Te bodo v sušnih dneh lažje črpale vodo iz globljih plasti tal. Zalivamo tik ob rastlini in ne pršimo po listih.

 

Potrudite se narediti vse kar zmanjša potrebe po zalivanju in odvisnost od mestnega vodovoda.

 

 

Knjižna uspešnica Jerneje Jošar Ekološko vrtnarjenje za vsakogar vsebuje ogromno koristnih nasvetov o tem, kako si delo na vrtu olajšamo.

Vrt brez prekopavanja in plevelov.

Naj bo vrtnarjenje užitek in ne obveznost.

 

 

Ekološko vrtnarjenje za vsakogar