Kompost

 

kompostnik

Kompost je nujno potreben element v ekološkem vrtu. S kompostiranjem organskih odpadkov, ki nastanejo v kuhinji in na vrtu poskrbimo, da se hranila ne izgubljajo, ampak krožijo znotraj gospodinjstva. Organske odpadke iz vrta in kuhinje s kompostiranjem spremenimo v visoko kvalitetno gnojilo, ki ga uporabimo za gnojenje zelenjavnega vrta, okrasnih rastlin, trate, balkonskih in tudi sobnih rastlin.

Mešanica različnih organskih snovi se v aerobnem procesu kompostiranja s pomočjo mikroorganizmov spremeni v zrelo organsko snov - kompost. Mikroorganizmi s svojimi encimi razkrajajo organske snovi in jih pretvarjajo v stabilen humus. Z dodajanjem komposta povečujemo v tleh količino humusa ter izboljšujemo strukturo tal. V tla vnašamo s kompostom poleg hranil tudi mikroorganizme ter hormone, encime, vitamine, stimulatorje rasti, antibiotike. Zaradi teh so rastline močnejše in bolj zdrave. Gnojenje s kompostom nam tako zagotavlja trajno živa, plodna tla, bogata s humusom.

Kompostiranje poteka pod vplivom različnih vrst mikroorganizmov (bakterije, glive, aktinomicete), ki se neprenehoma prilagajajo okolju v kompostu.
 
 

Mikroorganizmi potrebujejo za opravljanje svojega dela ustrezne razmere. Zato moramo poskrbeti za naslednje dejavnike:

 

- ZRAK

Mikroorganizmi, ki v kompostnem kupu razgrajujejo material, potrebujejo za svoje delovanje kisik. Pomanjkanje kisika lahko povzroči propad aerobnih bakterij in nastanek plesni, kar vodi v gnitje in zakisanje komposta. Če se nam zgodi, da kompost začne smrdeti, nemudoma kup prekopljemo in na ta način dovedemo kisik. Da preprečimo tovrstne težave, poskrbimo za dovolj strukturnih snovi v kupu ter preudarno mešamo različna gradiva. Kup tudi ne sme biti previsok, saj se zaradi lastne teže spremeni volumen zračnih por in s tem tudi količina kisika.

 

- VLAGA

V kompostu mora biti vlaga enakomerno razporejena, saj mikroorganizmi sprejemajo hrano v raztopljeni obliki. Če je masa v kompostu premokra ali presuha, je proces razgradnje organske snovi oz. fermentacija motena. Zato moramo pri pripravljanju kompostnega kupa material, ki je preveč vlažen osušiti, presuh material pa navlažiti – oziroma pravilno nalagati material po plasteh. V krajih z veliko padavin kompostni kup pokrijemo. V sušnih obdobjih kup po potrebi, predvsem v suhem in vročem poletju, vlažimo. Zalivamo lahko namesto z vodo z namočenimi koprivami ali sladkorno raztopino.
 

- TOPLOTA

Proces kompostiranja se začne pri nizki temperaturi, ki pa se počasi zvišuje in lahko doseže v sredini kupa tudi do 70˚C. Pri procesu fermentacije sodelujeta dve skupini mikroorganizmov. Mezofilni mikroorganizmi se razvijajo pri temperaturi 10 – 45˚C, termofilni pa pri temperaturi 45 – 70˚C. Če je v kompostnem kupu preveč materiala, ki vsebuje veliko lignina ali celuloze (slama, veje, …), je kompost preveč hladen in procesi razgradnje so oteženi.
 

- pH VREDNOST KOMPOSTA

Če je začetna pH okoli 7, začno mikroorganizmi intenzivno razkrajati organski material in fermentacija hitro steče. Zato je pomembno, da material, iz katerega pripravljamo kompost nima kisle reakcije. Med procesom razgradnje pH pade, vendar se na koncu spet dvigne, tako da ima zrel kompost pH vrednost okoli 7.

 

- RAZMERJE MED OGLJIKOM IN DUŠIKOM C/N

Mikroorganizmi imajo idealne razmere za svoje življenje in delovanje, če je v kompostu razmerje med ogljikom in dušikom 30/1. To pomeni, da pride 30 delov ogljika na 1 del dušika. Da zagotovimo pravilno razmerje, moramo vedeti, kateri materiali vsebujejo predvsem ogljik in kateri predvsem dušik. Če je preveč ogljika, je razgradnja otežena, če je preveč dušika, pa material gnije.

 

SNOV

C/N

SNOV

C/N

Sušena kri
2
Borove iglice
30
Kokošji in prašičji gnoj
8
Zelene vejice
30-60
Goveji gnoj brez slame
10
Praprot
45
Vrtni odpadki
13
Pokošene stročnice
40-50
Ostanki zelenjave
14
Lipovo, bukovo, hrastovo listje
40-60
Ovčji gnoj
14
Ovsena slama
50
Kuhinjski odpadki
12-20
Ržena slama
65
Zdravilna zelišča
16-20
Ječmenova slama
100
Goveji gnoj
20
Drevesno lubje
100-130
Pokošena trava
12-25
Ostanki obrezovanja
100-150
Konjski gnoj
25
Pšenična slama
150
Trstičje
20-30
Poltrhla žagovina
200
Krompirjevo listje
25-30
Sveža žagovina
500
Jelševo in jesenovo listje
25-30
Papir, karton
250
Kavna usedlina
25-30
Lepenka
200-500

 

 

Da vam olajšamo stvari, smo razdelili material iz zgornje tabele v dve skupini, na zelene in rjave. Vam ni potrebno poskrbeti za nič drugega, kot izmenično nalagati plasti v nekako približnem razmerju. 

 

Sestava kompostnega kupa

Da bo vsem tem dejavnikom zadoščeno in bo kompostni kup dozoreval brez težav, nalagamo material v plasteh. Da nam bo lažje, si material razdelimo v dve skupini, v mokrega, ki je bogat z dušikom in suhega, ki ima veliko ogljika.

 

KOMPOSTNI MATERIAL

mokri

suhi

Kuhinjski odpadki
Jajčne lupine

Ostanki sadja in zelenjave

Rastlinski ostanki z vrta

Plevelni ostanki

Ostanki balkonskih in sobnih rastlin

Sveže pokošena trava

Odpadki vinske kleti

Grozdne droži in tropine

Pivovarski ostanki

Morske alge

Hlevski gnoj

Ostanki rastlinskih pripravkov

Kavna in čajna usedlina

Suho listje

Suhe iglice

Slama in seno

Ostanki zemlje balkonskih in sobnih rastlin

Zdrobljene vejice in veje drevja in grmovja

Žagovina in lesni oblanci

Luščine žit

Volna, bombažno in laneno blago

Lasje, dlaka

Lesni pepel in saje

Papir in lepenka

Hišni prah

 

 

Kup začnemo s plastjo vej, smrečja, koruznice, ki bo služila za drenažo. Sledi nalaganje plasti. Izmenično nalagamo plasti mokrih odpadkov (ostanki sadja in zelenjave, jajčne lupine, sveže pokošena trava, odmrli ostanki okrasnih rastlin…) in suhih (suho listje, slama, seno, zdrobljeni ostanki vej, lesni pepel…). Pomembno je, da je razmerje približno enako. Če je preveč suhih odpadkov, se v kupu ne dogaja nič, če je preveč mokrih, pa kup gnije. Plasti naj niso debelejše od 20 cm, saj s tem zagotovimo zračnost in odcednost.

 

kompost
Nalaganje kupa začnemo s plastjo vej.

 

          

Po vsaki plasti dodamo tanko plast napol preperelega komposta ali hlevskega gnoja. Dodajanje gnoja ali komposta med plasti omogoči delovanje mikroorganizmov, ki so glavni delavci v tej veliki proizvodnji super gnojila. Na mokre plasti ali na hlevski gnoj lahko dodamo plast pepela. Na koncu pokrijemo kup s plastjo slame, sena ali listja. Po treh do štirih tednih kup premečemo, da ga prezračimo in ponovno zaščitimo s slamo. Trohnenje lahko pospešimo tako, da za en kubični meter komposta raztopimo 40 dag sladkorja v vroči vodi in tekočino polijemo po kupu. Tako ustvarimo optimalne razmere za delovanje mikroorganizmov.

Kompost je lahko dozorel in uporaben že po 5 mesecih, odvisno od kakovosti materiala, ki smo ga uporabili in od letnega časa v katerem smo ga pripravili. Vedeti moramo, da pozimi kompostiranje poteka počasneje. Zato ga je dobro spomladi nekoliko prezračiti.

 

Kompostni kup in kompostnik

V vrtu je najprimernejši prostor za »proizvodnjo » komposta zavetno in senčno mesto, najbolje pod drevesom ali grmom. Tla morajo biti tam, kamor postavimo kompostni kup, ilovnata, manj prepustna. Če so prepustna, nasujemo na dno plast ilovice.

Širina kompostnega kupa naj bo 1,5 m, višina 0,8 m, če kompostiramo le rastlinski material, oziroma do 1,5 m, če kompostiramo tudi živalski material. Najbolje je, da ima poleti obliko trapeza, da vpije večino padavin, pozimi trikotnika, da se padavine hitreje odcejajo.

V majhnih vrtovih si lahko preskrbimo kompostnik, najbolje iz lesenih desk (plastiki se v ekološkem vrtu izogibamo), ki se dajo odmakniti. To ogrodje služi pravzaprav samo za okras in pride prav ob stanovanjskih hišah. V takem ogrodju morata biti dve odprtini, v eni zbiramo material za kompostiranje, v drugi pa pripravimo kompostni kup. V večjih vrtovih, na kmetijah kompostiramo brez ogrodja prosto v dolžino, odvisno od tega , koliko materiala imamo na voljo. Tukaj je dobro, da na vsakih 150 cm poskrbimo za zračenje – najbolje je, če naredimo odprtine, v katere položimo šop svežega šibja.

 

kompostnik

Kompostnik je lahko tudi tak...začetek nalaganja materialov

 

 

Kateri materiali nikakor ne sodijo na kompostni kup:

steklo, guma, izdelki iz pvc-ja, iztrebki ljudi, psov, mačk, bolne rastline, večletni koreninski plevel, ostanki rastlin, ki so bile tretirane s fitofarmacevtskimi sredstvi, ostanki mesa, kosti, masti, maščob, krvi, rezano cvetje iz cvetličarn, barvne revije.