Kako začeti

marjetica

Prihajamo v obdobje, ko bo lasten košček obdelovalne zemlje vedno bolj pomemben. Vendar si ob današnjem hitrem načinu življenja vseeno želimo, da nam vrt ne bi predstavljal še eno obveznost več, ampak predvsem užitek. Sanje o lepem, zdravem in nezahtevnem vrtu bodo postale resnica, če bomo dobro načrtovali. Pri tem naj nam bo glavno vodilo posnemanje vzorcev narave, saj so to preizkušeni vzorci, ki ohranjajo energijo, človek pa jih je začel spreminjati v prepričanju, da je pametnejši od narave.

 

Najpomembnejše je načrtovanju vrta. Pri tem upoštevajmo:

Obstoječe stanje na vrtu
To nam pokaže prednosti in slabosti, ki jih bomo kasneje skušali poudariti ali zakriti. Pomembne so oblika, velikost in topografske značilnosti zemljišča (ravno, strmo), klimatske razmere (temperatura, osončenost, padavine, veter) in talne lastnosti (kisla, zbita, mokra).
Povezave s hišo
Vse dejavnosti na vrtu načrtujemo tako, da bodo tiste, ki jih izvajamo najpogosteje, najbližje hiši. Predvsem velja to za zelenjavo in zelišča, ki jih pobiramo pogosteje ali pozno jeseni, čez zimo in zgodaj spomladi. V mrazu, dežju in snegu je še posebej pomembno, da imamo pridelek čim bližje hiši. Prostor, kjer bomo shranjevali zelenjavo in sadje naj bo čim bližje vrtu. Orodje shranjujemo vedno na istem mestu, da nas ne bo že sama misel na iskanje rokavic ali škarij odvrnila od dela na vrtu. Kompostni kup postavimo blizu tistih gred, kjer ga bomo najpogosteje uporabljali. Ne pozabimo poskrbeti za dobro dostopen vir vode. Odločimo se za zbiranje deževnice.

 

 

Ustvarjanje sistema, ki skrbi sam zase

  • Tla pravilno obdelujemo - ne prekopavamo jih in ne hodimo po gredah. Tla zastiramo, saj zastirka daje zaščito pred izgubo vlage in toplote, preprečuje erozijo in rast plevelov ter daje hrano talnim organizmom. Gnojimo s kompostom, ki ga sami pridelamo. Na ta način vrnemo vse ostanke od pridelkov tlom, material kroži v okviru našega doma, mi pa prihranimo energijo in denar za iskanje in nakup primernega gnojila.

  • Kolobarimo. Če dalj časa na isti površini gojimo isto vrtnino, zemljo enostransko izrabljamo, saj imajo vrtnine različne potrebe po gnojenju. Če ne kolobarimo, rastline oslabijo in postanejo lahek plen tako boleznim kot škodljivcem. Na rast rastlin slabo vplivajo tudi izločki korenin, ki jih nekatere vrtnine puščajo v tleh, zato moramo vedeti, katere vrtnine si lahko sledijo in katere ne.
  • Vrtnine sadimo v mešanih posevkih. Nekatere rastline odganjajo bolezni ali škodljivce s svojih sosed, izboljšujejo okus, ali s svojimi koreninskimi izločki spodbujajo rast. V mešanih posevkih se škodljivci in bolezni iz rastline na rastlino širijo veliko težje. Prostor, ki ga včasih nimamo na voljo toliko kolikor bi si želeli, z mešanimi posevki veliko bolje izkoristimo. Med počasi rastoče rastline posadimo hitro rastoče in z njimi zapolnimo prazen prostor. Dokler se bodo počasi rastoče rastline razrasle, bomo hitro rastoče že pobrali. Na ta način zemlja ne bo nikoli gola. Med zelenjavo posadimo čim več zelišč in cvetlic. Predvsem rumene, rdeče in oranžne barve cvetov privabijo koristne žuželke. Sejemo zaporedne posevke, vsak prazen prostor posadimo z novo sadiko. Seveda pa moramo biti pri združevanju rastlin pazljivi. Tako kot nekatere ugodno vplivajo druga na drugo, se  nekatere medsebojno ne prenašajo in si škodujejo.
     
Vrt načrtujemo tako, da bo zagotavljal zaporedje pridelkov v različnih letnih časih. Pri tem upoštevamo kolobar in pravila mešanih posevkov.
 
 

Knjižna uspešnica Jerneje Jošar Ekološko vrtnarjenje za vsakogar vsebuje ogromno koristnih nasvetov o tem, kako si delo na vrtu olajšamo.

Vrt brez prekopavanja in plevelov.

Naj bo vrtnarjenje užitek in ne obveznost.

 

Ekološko vrtnarjenje za vsakogar