Jesenska setev in sajenje zelenjave

 
motovilec in brstični ohrovt
Jesen se bliža, v vrtu pa še zdaleč ni konec opravil. Poleg skrbnega pobiranja pridelkov in shranjevanja viškov za ozimnico, lahko posejemo in posadimo še kar nekaj vrst zelenjave, katere bomo več kot veseli pozno v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi.
 
 
Priprava gred za jesensko setev in sajenje
Če ste preko celega poletja imeli na gredah zastirko, kaj preveč dela s pripravo zemlje ne boste imeli. Tla pod zastirko niso zbita, zato bo rahljanje gredice z majhno ročno motikico čisto dovolj. Jesenskim posevkom ne gnojimo. Dovolj je bilo spomladansko gnojenje za glavni posevek.
 
Setev in sajenje zelenjadnic
Septembra presajamo v avgustu posejane sorte solate. Sorte za obiranje, kot sta mehkolistni 'White Salad Bowl' in 'Red Salad Bowl' ter krhkolistna 'Hardy', so odlične za jesensko pridelavo. Dobro prenašajo vlago in malo nižje temperature. Pobiramo jih lahko vse do oktobra. Taka je tudi krhkolistna sorta 'Catalogna', ki zdrži na gredah celo do novembra.
 
V prvi polovici septembra je še čas za setev zimske solate. Na voljo imamo mehkolistne ('Nanasen')in krhkolistne ('Pariška') sorte. V drugi polovici oktobra in novembra sadike razsadimo, lahko pa to naredimo tudi v februarju in marcu. Seveda je vse odvisno od vremena in temperatur. Če je zima dolga, mrzla in gredice pod snežno odejo, bo presajanje v februarju oteženo, zato raje, če je le možno solato presadimo v jeseni.
 
 zimska solata
 
Kljub imenu zimska solata, je ne bomo jedli preko zime. Pozimi rastlinice namreč nehajo rasti, ko se pa spomladi malo otopli, rast nadaljujejo. V enem mesecu, odvisno sicer od temperatur, lahko že režemo sveže zelene glavice dolgo pričakovane solate. Gredice z zimsko solato zaščitimo s kopreno ali s tuneli, da omilimo vpliv nizkih temperatur. Ob lepem sončnem vremenu naj bodo tuneli odkriti, da se prezračijo.
motovilecSejemo motovilec, ki ga bomo nabirali pozimi in zgodaj spomladi. Sorta 'Ljubljanski' zelo dobro prenaša zimske temperature, vendar bo kakovostnejši in tudi okusnejši, če ga zaščitite s kopreno. Sejete ga povprek ali v vrstice, med katerimi naj bo 20 cm razmika. Nekateri ga sejejo tudi v majhne jamice, v vsako jamico pa dajo nekaj semen. Razdalja med jamicami naj bo 20 cm. 
Tako motovilec zraste v majhnih skupinicah in ga je lažje in hitreje nabirati. Zastirke med motovilec ne dajemo, saj nam bo otežila nabiranje in čiščenje.
 
Še zadnjič lahko posejemo rastline, ki jih preko sezone sejemo v dvotedenskih intervalih, da si zagotovimo vedno sveže mlade liste. Take so rukola, kreša, špinača.
Rukolo sejemo podobno kot motovilec, torej povprek, v vrste ali v kupčke. Že čez mesec in pol bo godna za rezanje. Režemo jo lahko še pozno v jesen. Odporna je na nizke temperature, zato bodo korenine zimo preživele na gredah, spomladi pa ponovno odgnale. Poznamo divjo rukolo ali tankolistni dvoredec (Diplotaxis tenuifolija) in vrtno rukolo (Eruca coltivata).  Če imate rastlinjak, ju lahko sejete preko celega leta.
Tudi zimska kreša, ki se od vrtne razlikuje po velikih in širokih listih, dobro prenaša mraz. Zaščiteno s tunelom lahko režemo ali obiramo liste preko cele zime.
Špinača je odlična za jesensko gojenje, saj ima raje nižje temperature in več vlage. Pobiramo jo lahko vse do novembra, oziroma do prvih zmrzali. Prezimila bo na gredah, spomladi, ko se bo otoplilo, pa ponovno odgnala. Pred začetkom poletja jo poberemo, saj bo drugače hitro pognala v cvet.
 
zimska solata in česen
 Da bo vrt zgodaj spomladi videti takole, moramo misliti že v jeseni.
 
Posejte kitajsko listno zelenjavo. To je mešanica semen petih vrst listne zelenjave: Mizuna, Pak Choi, Red Giant, Tatsoi in Grϋn im Schnee. Dobro prenaša mraz, zato je odlična za jesenske setve. Lahko režete mlade liste ali pa mesec po setvi presajate, da rastline razvijejo večje rozete. Pobirate preko cele zime. 
 
Še zadnjič posejte redkvico, ki jo boste oktobra pobrali z gred. Jeseni (kot tudi spomladi) sejana redkvica bo lepše in hitreje rasla, manj težav bo z uhajanjem v cvet, saj ima raje nekoliko nižje temperature in vlažna tla.
 
V septembru še lahko posadite sadike zimskega pora, ki ste ga sejali junija in julija. Pridelek boste pobirali od novembra naprej preko cele zime, saj so sorte zimskega pora, kot sta naprimer 'Hannibal' in 'Blaugrϋner winter', odporne na zmrzal. tudi za presajanje kitajskega kapusa, je v začetku septembra še čas.
 
por in kitajski kapus
Kitajski kapus in zimski por.
 
Trajna čebula je drobnjaku podobna rastlina, ki jo režemo preko celega leta. Poleg spomladanske setve lahko septembra setev ponovimo. Mlade rastlinice v oktobru presadimo in to kar v šopih po 5 skupaj. 
Še ena zanimiva čebula se lahko seje ponovno v septembru. To je zimski luk ali mlada čebula. Neizrazito oblikovane čebulice in sočni okusni listi so odlična zgodnja zelenjava, saj rastline prezimijo na prostem.
česen in radič
Od septembra pa vse do novembra sadimo čebulček sort 'Radar' in 'Majski srebrnjak'. Sorti dobro prenašata mraz in sta zato primerni za jesensko sajenje. Mlada čebula je odlična majska zelenjava.
 
 
 
 
 
V jeseni je čas za sajenje jesenskega česna. Izberemo lepe in močne stroke, ki jih posadimo 2 do 3 cm globoko, med njimi pa naj bo 10 cm razmika. Jesenski česen bo dozorel istočasno s česnom, ki ga sadimo spomladi, vendar bo okusnejši in večji.(slika levo)
 
Rastline za zeleno gnojenje
Septembra je še čas da tam, kjer je prst slaba, zbita in nerodovitna, posejete rastline za zeleno gnjojenje. Le te zemljo hitro prekrijejo in jo zavarujejo pred negativnimi vremenskimi vplivi. S svojimi koreninami prodirajo v spodnje plasti tal in prinesejo na površje izprane hranilne snovi, rahljajo in zračijo tla, izboljšujejo strukturo tal ter jih bogatijo s humusom. Pustimo jih na gredici dokler ne potrebujemo prostora za novo setev, sajenje. Potem jih požanjemo in podkopljemo v zemljo. 
Izbiramo med takimi, ki čez zimo propadejo in jih vdelamo v tla že zgodaj spomladi. To so ajda, bela gorjušica, oljna redkev, modra facelija, sladka lupina. Prezimna žita, prezimne križnice in metuljnice prezimijo, spomladi jih lahko pustimo na vrtu še nekaj časa. Tako so predposevek zelenjadnicam, ki pridejo na gredo za njimi poleti in jeseni. Vmes jih požanjemo.
 
 bela gorjušica in motovilec
Bela gorjušica in motovilec se sejeta istočasno.
 
O pomenu načrtovanja zelenjavnega vrta
Poleg tega, da pri načrtovanju zelenjavnega vrta upoštevate pravila, kot so potreba po
hranilih, dobri in slabi sosedje, hitrost rasti, potrebe po svetlobi in vodi…, bodite pozorni tudi na to, da v jeseni ne sejete in sadite zelenjave, ki bo na gredah do maja, na tiste grede, kjer ste ob načrtovanju namenili prostor zelenjavi, ki se seje že zgodaj spomladi. 
 
Objavjeno v reviji Eko dežela, september 2013
 
 
 

Knjižna uspešnica Jerneje Jošar Ekološko vrtnarjenje za vsakogar vsebuje ogromno koristnih nasvetov o tem, kako si delo na vrtu olajšamo.

Vrt brez prekopavanja in plevelov.

Naj bo vrtnarjenje užitek in ne obveznost.

 

Ekološko vrtnarjenje za vsakogar