Zima je čas, ko lahko v miru premislimo o pretekli sezoni. To je čas za iskanje izboljšav ter prijetno zimsko sanjarjenje in načrtovanje za naprej. Ker imamo letos zelo toplo zimo brez snega lahko nekaj v vrtu tudi naredimo. Ker tla niso pomrznjena, lahko brez težav izkopljemo jamo in posadimo sadno drevo.

Posadite v svojem vrtu, pa če je še tako majhen, vsaj eno sadno drevo!

 

Sadno drevje ima dolgo življenjsko dobo, nasadi so tako rekoč trajni. Zato sajenje načrtujemo še posebej vestno in natančno. Drevesu najdemo primerno lego, izberemo primerne in odporne sorte in drevo pravilno posadimo.

 

V še tako majhnem vrtu se najde prostor vsaj za eno sadno drevo. Za mejo s sosedom namesto betonske ograje ali žive meje iz cipres, posadimo jablane in hruške, ki jih vzgajamo v ozki vzgojni obliki špalir. Tudi za marelico, ki jo posadimo tik ob steno na južni strani hiše, se bo verjetno našel prostor. Jablane vzgojene na srednje šibki podlagi ne vzamejo veliko prostora v vrtu, sicer pa bo senca krošnje blagodejno delovala tudi na nekatere vrtnine v zelenjavnem vrtu. 

 

Če imamo v vrtu na voljo več prostora in lahko posadimo več različnih sort določene vrste sadja, npr. več sort jabolk, izberimo take sorte, ki si sledijo v času dozorevanja. Pri izbiri sort sadnega drevja, naj poleg okusa, rodnosti in časa zorenja igra pomembno vlogo tudi odpornost na bolezni, škodljivce in spomladanske pozebe. Poznamo namreč sorte sadnega drevja, ki so sicer zelo okusne in rodne, vendar tako občutljive, da potrebujejo pogosto zaščito. Ekološki vrtnar si takih sort v svojem vrtu ne želi. V drevesnicah je ponudba bogata, tako da lahko za naš vrt najdemo mnogo odpornih sort vseh vrst sadja.

 

Pri jablanah je največja težava jablanov škrlup. Že pred leti se je tudi pri nas pojavila novejša sorta jablane Topaz odporne na jablanov škrlup. Zelo hitro se je razširila predvsem med ekološkimi pridelovalci sadja. Zadnja leta mu sledijo še novejše sorte, izbrane po priporočilu Sadnega izbora 2010: Collina, Rubinola, Dalinbel, Santana, Sansa, Ecolette, Ariwa, Relinda, Sirius, Piros, Elise, Sansa, Goldrush, Florina, Opal, Luna, Pinova…

 

 

 

Poznamo pa kar nekaj že dolgo znanih in uveljavljenih sort, ki so odporne proti škrlupu, plesni in spomladanskim pozebam. Na voljo so v večini slovenskih drevesnic, tudi tistih, ki imajo ekološko ali biodinamično pridelavo sadik. 

 

 

 

Sadike z golimi koreninami, kakršne so najpogosteje na voljo v drevesnicah, sadimo v mesecu novembru, ko listje že odpade, pa vse do pomladi, ko začne drevje brsteti. Pogoj za sajenje so temperature nad ničlo. Zemlja ne sme zmrzovati, pa tudi premokro ne sme biti. Sadno drevje štejemo k plodovkam, zato sadimo po luninem koledarju na dan za plod, v času za presajanje.

 

Ko kupujemo sadike sadnega drevja, jih dobro preglejmo. Sadika mora biti zdrava in močna, les dozorel, na poganjkih pa brsti, ki so v mirovanju. Koreninski sistem naj ima vsaj tri korenine, ki so daljše od 20 cm, naj bo gosto raščen in poln drobnih koreninic. Pazimo, da korenine niso okužene s kaparjem ali rakom in da na njih ni uši.

Enoletne sadike naj bodo visoke 1,5 m, dveletne sadike naj imajo v višini krošnje že razvite 4-5 mladik.

 

Pri prevozu sadik korenine zaščitimo, da se ne poškodujejo in izsušijo, pa tudi na mraz so bolj občutljive kot nadzemni deli. Najbolje je, če jih zavarujemo s slamo in prevežemo z vrečevino. Če sadik ne posadimo takoj na stalno mesto, jim v vrtu najdemo primeren prostor, kjer ni podtalne vode, miši, voluharja in zajca. Tam izkopljemo jarek in jih zasujemo z zemljo. Shranimo jih lahko tudi v kletni zasipnici z vlažnim peskom. Vendar ne v istem prostoru, kjer shranjujemo ozimnico.

 

Sadilne jame za sadike sadnega drevja izkopljemo v velikosti premera en meter. Globina naj bo vsaj 60 cm. Najprej izkopljemo 20 cm zgornjega sloja zemlje, ki ga imenujemo živica. Živico zmečemo na eno stran jame. Nato izkopljemo še 20 cm zemlje in jo zmečemo na drugo stran. Zrahljamo tudi dno jame še dodatnih 20 cm v globino.

 

 Kako pravilno izkopljemo jamo. (vir skice: V sadnem vrtu - Jazbec)

 

Dobro je, če si preskrbimo mreže proti voluharju. V jamo najprej postavimo mrežo in v dno jame zabijemo oporo. Sadike v prvih letih nujno potrebujejo oporo. To so naj dobro ošiljeni koli, katerih višina je odvisna od višine sadike. Pomembno je, da sega kol nekje 10 cm pod krošnjo drevesa. Postavimo ga na južno stran sadike, da jo zavaruje pred pomladanskimi pozebami.

Poškodovane in polomljene korenine porežemo, preostale pustimo čim daljše. Nekaj ur pred sajenjem jih osvežimo z namakanjem v mešanico ilovice in vode, lahko dodamo tudi kompost. Ob sajenju se zemlja tako namočenih korenin bolje oprime.

           

V sadilno jamo opremljeno z mrežo in kolom nasujemo kup živice pomešane s kompostom. 10 kg komposta na jamo bo več kot dovolj. Na ta kup postavim sadiko. Korenine enakomerno razporedimo na vse strani in zagrnemo s preostalo mešanico zemlje in komposta. Poteptamo. Sadimo do iste globine, kot je bila sadika posajena v drevesnici, kar lahko ugotovimo po barvi lubja. Sicer pa pazimo, da je cepljeno mesto najmanj 20 cm nad površino zemlje. Na koncu dodamo 20 kg dobro uležanega hlevskega gnoja, ki ga razporedimo po obodu jame. Ne uporabljajte nerazpadlega – neuležanega gnoja, saj to poveča verjetnost pojava glivic in škodljivcev. Prekrijemo ga s 5 cm plastjo zemlje. Kolobar okoli sadike uredimo tako, da rahlo visi proti sadiki. Dobro zalijemo. Šele po končanem sajenju sadiko privežemo h kolu. Ker se bo čez nekaj časa posedla naj bo vezivo na deblu nekoliko višje, kot na kolu, da ne bi na njem obvisela. Vezivo zavežemo okoli debla in kola v obliki osmice. Sadiko obrežemo šele spomladi.

 

 (vir skice: V sadnem vrtu - Jazbec)

 

 

Biodanimiki poznajo še en pripravek. Naredijo ga iz enakih delov kravjeka in ilovice ali gline in zmešajo s sirotko. Debla in debelejše veje najprej očistijo in ostrgajo z žično ščetko. Nato s čopičem nanesejo pripravljen namaz. Najbolje je, če se to delo opravi v mesecu novembru, ko je po luninem koledarju primeren čas za presajanje.