Poletno sajenje jagod

 
jagode

 

Jagode so tisti prvi sladki sadeži, ki nas razveselijo po dolgi zimi in pomladi in vsi jih že več kot željno pričakujemo. Odstopite del vrta tudi njim, saj ni večjega užitka kot jagoda utrgana z lastnega vrta. Če ste zamudili spomladansko sajenje, je avgust pravi čas, da si uredite gredico z jagodami.

 

Jagodam namenite s soncem obsijano lego. Tudi malo sence jim ne bo preveč škodilo, saj je njihovo prvotno poreklo gozd. Potrebujejo pa dobro odcedno, s humusom bogato zemljo. 

 

Gredice pred sajenjem prerahljajte in pognojite s kompostom ali kompostiranim hlevskim gnojem. V težkih in zbitih tleh, kjer zastaja voda, jagode ne bodo dobro uspevale. V takem primeru raje uredite dvignjeno gredo z dobro vrtno prstjo pomešano s kompostom. 
 
Ko načrtujete gredice z jagodami, ne pozabite, da lahko rastejo na istem mestu le tri do štiri leta. Dalj časa ni priporočljivo, saj so jagode občutljive na bolezni, katerih glivice prezimijo v zemlji. Predvsem siva plesen (Botrytis cinerea), ki povzroča gnilobo plodov, je zelo pogosta. Z leti se sadike tudi izrodijo in vedno slabše rodijo.
 
jagode
Lanski nasad jagod
 
Torej mislite naprej in vsako leto zasadite po eno novo gredico ali vsaj vrstico mladih jagod. Tako jagodni nasad stalno obnavljate. Ko v vrtu že imate posajene jagode, si jih lahko razmnožite sami. Mladike jemljite samo iz enoletnih rastlin, torej z jagod, ki ste jih posadili prejšnje leto.
Najprej nasad jagod s pomočjo grabelj prečešite in s tem odstranite vso odmrlo in odpadlo listje. Na očiščeni gredi takoj bolje vidimo, da so se rastline kar precej razrasle. Jagodni grmiček namreč preko leta naredi mnogo pritlik ali živic, ki odganjajo na vse strani. V dotiku z zemljo iz živice navzdol poženejo korenine, navzgor pa mladi listi. Nastanejo nove mlade rastlinice, ki so primerne za sadike. Za razmnoževanje uporabite vedno le rastlino, ki raste prva od matičnega grma. Ta je ponavadi najmočnejša. Živico prerežite, rastlino previdno s čim več zemlje izkopljite in jo posadite na novo urejeno gredo. 
 
Lahko poskusite še en način razmnoževanja. Tudi mi smo ga in z rezultati smo bili več kot zadovoljni. Lončke premera 10 cm napolnite s kompostom. Mlade rastline, ki rastejo še na živici previdno s čim več koreninami izkopljite – privzdignite s pomočjo vrtnarske lopatke in posadite v lonček. Živice ne prerežete. Tako pustite mlade rastline rasti mesec dni, nakar živice prerežete in že dobro ukoreninjene rastline posadite na stalno mesto. Take sadike bodo močne in čvrste, z dobro razvitim koreninskim sistemom (slike spodaj).
 
jagodejagode
jagodejagode
 
Jagode sadite na grede z  20 do 30 cm razmika. Rastline posadite tako, da iz zemlje gleda le zgornja tretjina koreninskega vratu. Če padavine sperejo zemljo s koreninskega vratu, dosujte novo. V nasprotnem se rastlina posuši. Septembra med njih posadite jesenski česen ali čebulo, ki jih bosta varovala pred glivičnimi boleznimi. Prostor med jagodami lahko izkoristite tudi za setev motovilca. Ker ga boste v tem primeru težje sejali v vrste ali počez, poskusite sejati v majhne jamice. V prazen prostor med jagodami naredite plitko jamico in vanjo položite nekaj semen. Motovilec zraste v majhnih skupinicah in ga je lažje in hitreje nabirati.
 
Spomladi tla med jagodami pokrijte z zastirko iz slame. Slama bo zadrževala vlago v tleh in preprečevala rast plevela, hkrati pa preprečila, da bi težki dozorevajoči plodovi prišli v stik z zemljo in začeli gniti.