Odporne sorte jablan

 

V enem od prejšnjih člankov smo že opisali sorte odporne proti škrlupu. To so novejše sorte, izbrane po priporočilu Sadnega izbora 2010. Žal  jih večina drevesnic še nima na zalogi. Tokrat vam predstavljamo pri nas že dolgo znane in uveljavljene sorte jablan, ki so na voljo v večini slovenskih drevesnic, tudi tistih, ki imajo ekološko ali biodinamično pridelavo sadik. Izbrali smo nekaj sort, ki so odporne proti škrlupu, plesni in spomladanskim pozebam.

 

DISCOVERY

discovery

Discovery je poletna angleška sorta z majhnim do srednje velikim plodom, okroglaste oblike. Pecelj je kratek, plod pa rdeče obarvan, zelo sočen, sladko kislega okusa. Rast je srednje bujna. Rodi v šopih na koncu vej. Zori v začetku avgusta in vzdrži do konca septembra. Discovery je zelo odporen proti škrlupu in plesni.
 
JAMES GRIEVE
james grieve
James grieve je poletna, stara angleška sorta. Plod je srednje debel do debel, zelenorumen, na sončni strani prežet z rdečimi progami. Meso je sočno, aromatično, sladko-kislo. Rast je srednje bujna in čokata. Plodovi se izpodrivajo, dozoreva neenakomerno, zato je potrebno 2 – 3kratno obiranje. Zori sredi avgusta in vzdrži 2 – 3 tedne. James Grieve je odporen proti škrlupu, malo manj proti plesni.
 
PRIMA
prima
Prima je jesenska ameriška patentirana sorta. Plod je srednje debel, rahlo podolgovat, rdeče barve. Okus je kiselkast, sočen. Rast je srednje bujna. Zori v začetku septembra in vzdrži do pet tednov. Prima je proti škrlupu in plesni zelo odporna.
 
ALKMENE 
alkmene
Alkmene je jesenska nemška sorta pridobljena s križanjem koksove oranžne renete in oldenburga. Plod je srednje debel, ploščato okroglast, z rdečimi progami. Meso je sočno, sladko kislega okusa in s prijetno aromo. Rast je srednje bujna in čokata. Zori v začetku septembra in vzdrži do novembra. Alkmene je odporna proti škrlupu in plesni.
 
GALA
gala
Gala je jesenska novozelandska sorta pridobljena s križanjem sort kidd's orange in zlati delišes. Plod je droben do srednje debel, ploščato okrogle oblike in nekoliko rebrast. Koža je gladka, s svetlo rumeno osnovno in svetlo rdečo krovno barvo, ki pokriva 40 do 70% površine kože. Meso je rumenkasto, hrustavo, sočno, aromatično in sladko. Drevo raste srednje bujno in se dobro obrašča. Zori v začetku septembra in je takoj uporabna, vzdrži pa do januarja. Gala je proti škrlupu in plesni odporna.
 
ELSTAR
elstar
Elstar, jesenska sorta, pridobljena s križanjem sort zlati delišes in ingrid marie. Prihaja iz nizozemske. Plod  je srednje debel, ploščato okrogle, pravilne oblike. Osnovna barva je rumenkasta, v shrambi pa postane zlato rumena. Z soncem obsijani plodovi dobijo rdeč pridih. Meso je sočno, prijetnega kislo-sladkega okusa, z nežno aromo. Drevo raste bujno in razvija goste krone. Zori okrog 10. septembra, uporaben je od sredine septembra do decembra. Elstar je proti škrlupu in plesni odporen.
 
PRIOLOV DELIŠES
priolov delišes
Priolov žlahtnik ali priolov delišes je jesenska sorta,  prva priznana jugoslovanska sorta vzgojena v Mariboru s križanjem sort labudska banana in james grieve. Plod je srednje debel do debel, okroglasto sploščen, rumeno zelene barve. Meso je sočno, prijetno sladko kislega okusa. Rast je srednje bujna, čokata. Rodi redno, plodovi se izpodrivajo, zato je potrebno redčenje in večkratno obiranje. Zori v začetku septembra in vzdrži do decembra. Priolov delišes je odporen proti škrlupu in plesni.
 
JAKOB LEBEL
jakob lebel 
Jakob lebel je stara francoska zimska sorta. Plod je debel do zelo debel, ploščato okrogle, nekoliko nepravilne oblike. Osnovna barva je zelena, pozneje porumeni, manjši del površine pa pokriva rdeče prižasta barva. Ob peclju je značilno rjaste barve. Meso je sočno, kiselkasto, brez posebne arome. Rast je bujna. Zori v drugi polovici septembra, uporaben je od oktobra do decembra. Jakob Lebel je sorta odporna proti škrlupu in plesni.
 
KANADKA
kanadka 
Kanadka je zimska sorta. Plod je debel do zelo debel, ploščato okrogle oblike, z bolj ali manj izraženimi rebri. Osnovna barva je svetlo zelena do svetlo rumena. Kasneje plodovi močneje porumenijo, na sončni strani dobijo rahlo rožnat odtenek. Plod ima značilno hrapavo kožo z velikimi rjastimi pikami. Meso je ob obiranju čvrsto, pozneje postane prhko, odličnega sladko-kiselkastega okusa, z močno aromo. Rast drevesa je srednje bujna. Zori konec septembra, uporabna pa je od sredine oktobra do januarja ali februarja. Zaradi hrapave kože se plodovi v shrambi močno zgubajo. Kanadka je proti škrlupu in plesni srednje odporna.
 
BOSKOPSKI KOSMAČ
boskopski kosmač
Boskopski kosmač je stara nizozemska zimska sorta. Plod je debel do zelo debel, nepravilni oblik, rjave do rdečkaste barve. Meso je trdo, kiselkasto in aromatično. Rast je zelo bujna. Zori konec septembra in vzdrži do februarja. Boskopski kosmač je proti škrlupu in plesni srednje odporen.
 
TOPAZ
topaz
Topaz je križanec sort 'Rubin' ('Zlati delišes' x 'Lord lambourne') in 'Vanda' ('Jolana' x 'Lord lambourne'). Je odlična zimska sorta. Oranžno rdeča krovna barva je po plodu prelito ali prižasto razporejena. 'Topaz' je kislega okusa s prijetno aromo. Vsebuje veliko kisline, ki se delno razgradi do novembra, ko nastopi užitna zrelost sorte. Na pepelasto plesen je sorta malo občutljiva. Uvrščamo jo med sorte, ki so bolj nagnjene k izmenični rodnosti. Zaradi občutljivosti na gnilobo koreninskega vratu (Phytophthora cactorum) se priporoča vzgoja višje cepljenih sadik ali vzgoja sadik preko posredovalke. 'Topaz' zori v drugi polovici septembra, nekaj dni za 'Zlatim delišesom'. V skladišču obstane do konca februarja. Topaz je odporen proti škrlupu in plesni.
 
CARJEVIČ
carjevič
Carjevič je po vsej verjetnosti domača slovenska zimska sorta. Plod je srednje debel, ploščato okrogle oblike. Osnovna barva je svetlo zeleno rumena, na sončni strani rdečkasta. Meso je sočno, drobnozrnato, zelo topno, sladko-kiselkasto, brez posebne arome..Rast je srednje bujna. Zori v začetku oktobra. Uporaben je od novembra do pomladi. Carjevič je proti plesni odporen, na škrlup pa srednje občutljiv.
 
KRIVOPECELJ
krivopecelj
Krivopecelj je stara nemška zimska sorta. Plod je debel do zelo debel, podolgovato ovalne oblike. Pogosto pecelj pritiska mesna grbica, zato raste poševno, od tod tudi ime. Koža je gladka, bleščeča. Osnovno zelenkasto rumeno barvo, ki pozneje postane svetlo rumena, deloma pokrivajo živo rdeče priže. Meso je čvrsto, sočno, prijetnega osvežujočega kiselkastega okusa, brez posebne arome. Rast je bujna. Zori v začetku oktobra. Zelo debeli plodovi postanejo mokasti že v novembru, zato jih je treba izločiti in kmalu porabiti. Normalno debeli plodovi pa so zelo trpežni in vzdržijo do aprila. Krivopecelj je za škrlup srednje občutljiv, proti plesni pa je odporen.
 
DOMAČI KOSMAČ
domači kosmač
Domači kosmač je stara zimska francoska sorta. Plod je srednje debel, okroglast, nekoliko sploščen in nesimetričen. Je rumenkasto zelene barve, na sončni strani temno rdeče do rjavo rdeče barve, pogosto marmoriran. Deloma ali celoten je lahko rjast. Meso je na začetku uporabnosti čvrsto in sočno, prijetnega sladko-kiselkastega vendar nekoliko trpkega okusa. Zori sredi oktobra, uporaben pa je od decembra do januarja, v globokih vlažnih kleteh izjemoma do aprila. V suhih prostorih plodovi močno venejo in že v januarju postanejo mehki kot goba. Domači kosmač je proti škrlupu in plesni odporna sorta.
 
BOBOVEC
bobovec
Bobovec je stara nemška zimska sorta. Plod je droben do srednje debel, valjast, proti muhi zoženi. Osnovna barva je zelena, pozneje postane zelenkasto rumena in je le na sončni strani nekoliko pokrita z zamolklo rdečimi prižami. Meso je trdo in se šele po novem letu nekoliko omehča. Okus je sladko-kiselkast, trpek in brez posebne arome, zato sodi med gospodarske sorte za predelavo. Zori v zadnji dekadi oktobra. Uporaben je od januarja do junija. Bobovec je za škrlup srednje občutljiv, na plesen pa odporen.
 
VOŠČENKA
voščenka
Voščenka je stara gorenjska lokalna zimska sorta. Plod je debel, okroglasto ploščat, nesimetričen, ob muhi rebrast. Koža je gladka, svetlo rumena, na sončni strani živo rumena in nekoliko rožnate barve. Plodovi dobijo v shrambi voščeno prevleko, od tod tudi ime. Meso je čvrsto, sočno in kislo. Zori sredi oktobra. Uporabna je od januarja do julija.  V shrambi se ostrina kisline omili in okus nekoliko izboljša. Voščenka je odporna proti jablanovi plesni, škrlup pa jo prizadane samo v letih z obilnim spomladanskim deževjem.
 
 
 
   SORTA      ČAS ZORENJA    UPORABNOST
POLETNE SORTE  
DISCOVERY začetek avgusta 4 - 6 tednov
JAMES GRIEVE sredina do konec avgusta 2 - 3 tedne
JESENSKE SORTE  
PRIMA konec avgusta do začetek septembra do začetka oktobra
ALKMENE konec avgusta do začetek septembra do novembra
GALA konec avgusta do začetek septembra do januarja
ELSTAR začetek septembra do decembra
PRIOLOV DELIŠES začetek septembra do decembra
ZIMSKE SORTE  
JAKOB LEBEL sredina septembra od oktobra do decembra
KANADKA konec septembra od oktobra do februarja
BOSKOPSKI KOSMAČ konec septembra od novembra do februarja
TOPAZ konec septembra do pomladi
CARJEVIČ začetek oktobra od novembra do pomladi
KRIVOPECELJ začetek oktobra od novembra do pomladi
DOMAČI KOSMAČ sredina oktobra od decembra do januarja
BOBOVEC sredina do konec oktobra od januarja do junija

 VOŠČENKA                       sredina oktobra                                      od januarja do julija