Zakaj vrtnariti in zakaj na ekološki način

 

Sezonska hrana pridelana v Sloveniji in to na ekološki način je največ, kar lahko nudimo našem telesu. Marsikaj si lahko pridelamo sami, tudi, če nimamo veliko prostora. In odločitev za pridelavo zelenjave in sadja na ekološki način, brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov, je edina pravilna odločitev. Če še nimate lastnega vrta in če še zmeraj kolebate ali bi pričeli tudi sami s pridelavo zelenjave, je tukaj nekaj tehtnih razlogov, zakaj vrtnariti na ekološki način.

 

ekološki vrt

 

Kvaliteta

Trgovine so polne sadja in zelenjave in v vsakem letnem času nam je na voljo skoraj vse. Jagode v decembru, bučke in paradižnik v januarju, grozdje v marcu in še bi lahko naštevali. Marsikdo je v vsem tem preobilju že popolnoma izgubljen in kar nekako samoumevno je, da je na voljo vse preko celega leta. 

Žal je večina ponudbe sadja in zelenjave iz konvencionalne pridelave. V zadnjem času se v vedno več trgovinah sicer pojavljajo oddelki s slovenskimi pridelki, police z ekološkim sadjem in zelenjavo, sploh pa pridelanim v Sloveniji pa so redke oziroma zelo skromne. Za nakup ekoloških pridelkov se moramo posebej potruditi, zaviti na ekološko tržnico ali v trgovino z zdravo hrano ali pa kar na kmetijo.

 

Ravno ta obširna ponudba na konvencionalen način pridelanega in na videz lepega sadja in zelenjave pa je, kar se tiče biološke kakovosti, vitalnosti in okusa, zelo vprašljiva.

 

Zakaj:

  • Konvencionalno pridelana sadje in zelenjava sta revnejša z vitamini, minerali in drugimi bioaktivnimi snovmi. Zaradi pretiranega gnojenjem z mineralnimi gnojili in namakanja, zelenjava hitro raste in ne razvije vseh svojih koristnih sestavin. Polna je vode, zato sicer večja, vendar brez hranilne vrednosti in slabšega okusa.
  • Ker je tretirana s pesticidi, je njen videz brezhiben, ostanki pesticidov v njej pa škodujejo zdravju ljudi.
  • Z vsakim kilometrom prevožene razdalje se hranilna vrednost slabša.
  • Dolgotrajno skladiščenje prav tako vpliva na vsebnost hranilnih snovi in vitalnost. Sadje in zelenjava se v skladiščih tretirata s fungicidi, sredstvi za preprečevanje bolezni ter obdelana s plini, ki zavirajo ali pospešujejo zorenje.
  • Mnogi pridelovalci ne upoštevajo karenčne dobe.

 

 

Neodvisnost

Slovenija pridela le 37% zelenjave za lastne potrebe. Ostalih 63 % moramo uvoziti. Z uvozom hrane smo odvisni od svetovnih nihanj cen hrane. Seveda države iz katerih uvažamo sadje in zelenjavo najprej poskrbijo zase in izvažajo le viške. Slovenija bo v primeru, da pride do prehranske krize in države zaprejo meje, težko preživela. Nekaj se bo moralo korenito spremeniti na državnem nivoju. Vendar je tudi samooskrba posameznika že korak na bolje.

 

Podatki za samooskrbo v Sloveniji:

- zelenjava 37,6 %

- pšenica 49,5 %

- vsa žita 55,8 %

- krompir 63,6 %

- med 73,9 %

- meso 83,0 %

- mleko 116,5 %

- jabolka 121,6 %

 

 

sadje 

 

Ekološka ozaveščenost 

Trgovske kampanje oglašujejo in vzpodbujajo kupovati slovensko. Korak v pravo smer, kar se tiče vzpodbujanja kmetovanja v Sloveniji. Doma pridelana zelenjava in sadje sta glede svežine vsekakor kvalitetnejša kot tista pripeljana od daleč in skladiščena. Vendar, ali je prav, da z nakupom teh pridelkov podpiramo konvencionalno pridelavo in s tem proizvodnjo strupov v obliki fitofarmacevtskih sredstev za zaščito pred pleveli, boleznimi in škodljivci, proizvodnjo umetnih gnojil...? Podpiramo velike farmacevtske družbe, ki zastrupljajo naravo, pitno vodo, podpiramo uničevanje rodovitnih tal, ekosistemov…?

Pa se dotaknimo še druge plati zgodbe. Ekološko pridelana sadje in zelenjava pripeljana od daleč, skrbno zapakirana v raznorazno embalažo, vrečice, škatlice, …se vam ne zdi, da je to daleč stran od ekološkega.

 

V Sloveniji sicer število ekoloških kmetov narašča, vendar jih je še zmeraj premalo, da bi zadostili povpraševanju na trgu. Žal je v teh časih ekološka hrana za marsikoga tudi predraga.

 

zelenjava

 

Zakaj si torej tisto, kar potrebujemo, ne bi pridelali sami?

Najpogostejši razlog, zakaj ljudje ne vrtnarijo, je prepričanje, da je za to potrebno veliko časa in tudi energije. Tudi zato je veliko vrtov ob hišah brez zelenjavnih gredic. Redko kdo navede razlog, da nima zemlje, saj vsi vemo, da je to še najmanjši problem. V Sloveniji imamo veliko neobdelane zemlje, ki se zarašča. Pa jo poiščimo, kupimo ali vzemimo v najem in začnimo pridelovati vsaj zelenjavo in sadje za sproti.

Ostaneta res samo dva vzroka oziroma izgovora, zakaj ne vrtnarimo – pomanjkanje časa in pomanjkanje energije. Zakaj izgovora? Zato, ker je tudi vrtnarjenje lahko zelo lagodno in zanj ne potrebujemo veliko časa. Le malo drugače moramo pogledati na stvar in se ji približati iz drugega zornega kota, kot smo navajeni. Lep, zdrav in nezahteven ekološki vrt si lahko ustvarimo prav vsi, tudi tisti z malo časa in tisti z malo manj energije. Le pravila in vzorce, ki veljajo v naravi, je potrebno vnesti v svoj vrt. 

 

 
Objavljeno na www.utrinek.si, februar 2014