Načini shranjevanje pridelkov

 
Sezona vrtnarjenja gre počasi h koncu. Če smo imeli dober načrt zelenjavnega vrta, v katerem smo upoštevali tudi mešane posevke, hitrost rasti rastlin oziroma čas od setve do spravila, so bile grede vedno polne. Tako smo lahko pridelali več, kot smo uspeli sproti zaužiti in in z mislijo na zimske dni, viške pridno shranjevali na tak ali drugačen način. 
 
Nekaj zelenjave lahko preko zime pustimo na gredah. Brstični ohrovt, listni ohrovt, glavnati ohrovt, por, motovilec, radič, tudi korenje in gomoljna zelena bodo kljubovali zimi. Pred zelo nizkimi temperaturami jih zaščitimo s slamo ali listjem in vrtnarsko kopreno. Radič prekrijemo s tuneli. Vse ostalo shranimo za ozimnico na tak ali drugačen način.
 
 
Marsikaj bomo spravili pred zimo v klet. Krompir, jabolka, hruške, buče, čebula in česen se bodo v kleti s temperaturo med 1°C in 4°C ter vlago od 75 – 90 odstotkov, ohranili še dolgo. Velja omeniti, da je bolje sadje shranjevati ločeno od krompirja in ostale zelenjave, saj jabolka in hruške proizvajajo plin etilen, ki vpliva na obstojnost krompirja in pospešuje kaljenje. Čim začne krompir kaliti, izgublja na kakovosti. Ker kali na svetlobi, ga vsak teden dobro premešamo in s tem zagotovimo, da niso svetlobi izpostavljena ves čas ista očesa. Za korenasto zelenjavo: korenje, peteršilj, pastinak, gomoljno zeleno, rdečo peso, črno redkev, repo, kavlo… pripravimo zaboje z vlažno mivko. Te zelenjave po spravilu ne peremo, saj bi lahko začela v pesku gniti. Ker se s transpiracijo – dihanjem plodov povečuje vlaga v zraku, kleti dva do tri krat na teden prezračimo. V pesku lahko shranimo tudi glave radiča in endivije. Le-te skupaj s korenino poberemo z gred, glave zavijemo v časopis in korenine porinemo v pesek.
 
Lešnike in orehe poberemo in shranimo v platnene vreče. Na zraku posušimo zelišča in dišavnice.
 
 
 
Kar nekaj sadja in tudi zelenjave lahko posušimo. Če nimamo sušilnika, to na enostaven način naredimo na soncu ali v pečici. Jabolka, hruške, kaki, kivi, tudi paradižnik, narežemo na kose, češplje, smokve, aronijo, goji jagode pustimo cele (češplje lahko damo na pol), zložimo v pečico, kjer vključimo kroženje zraka in temperaturo na 50°C do 60°C. Vrata pečice pustimo priprta. Posušene shranimo v papirnatih ali platnenih vrečkah.
 
Čim več pridelkov skušamo ohraniti svežih, saj s presno in nepredelano hrano zagotovimo večjo prehrambeno vrednost. Marsikje pa se to ne da. In takrat se lotimo zamrzovanja in vkuhavanj. 
 
Globoko zamrzovanje sadja in zelenjave je še zmeraj bolje kot vkuhavanje, saj se pri dolgo trajajočem obdelovanju na visokih temperaturah uniči večina zdravilnih snovi. Sadje zamrznemo celo in brez dodajanja sladkorja. Jagodičevje (jagode, ameriške borovnice, maline, robide, ribez, kosmulje…) zložimo v manjše lončke (zelo uporabni so lončki od jogurta). Večje sadeže kot so marelice, breskve, češnje, višnje pa zložimo v plastične vrečke, le toliko v eno vrečko, kolikor bomo porabili naenkrat. Tudi paradižnik zamrznemo cel, lahko pa ga narežemo na večje kose in shranimo v jogurtove lončke. Papriko očistimo semen, narežemo na 4 kose, bučke in buče narežemo na koščke ali rezine, spravimo v vrečke. Stročji fižol na hitro blanširamo, ohladimo in prav tako zapakiramo v vrečke. Sadje razkoščičimo in narežemo, ko ga odtalimo, tik pred uporabo. Zamrzujemo lahko tudi zelišča.
 
Vkuhane dobrote
Seveda bomo preko zime veseli tudi raznoraznih marmelad, džemov, sokov, sirupov in kompotov iz neštetih sadnih kombinacij in okusov, zelenjavnih vložkov v kis, slanico in olje ter sadno zelenjavnih čatnijev. 
 
Čim več zelenjave kisajmo na naraven način. Kislo zelje in repo že vsi poznamo. Večje količine kisamo v velikih plastičnih posodah in jih hranimo v kleteh. Skisamo pa lahko tudi manjše količine in to kar v steklenih kozarcih. Na tak način lahko, poleg zelja in repe, shranimo še marsikatero zelenjavo. Kombinacija gomoljne zelene in korenčka je samo ena izmed možnosti (slika zgoraj desno).
 
Pripravimo pesto, ne samo tistega klasičnega iz pinjol, bazilike in parmezana. Namesto pinjol uporabimo lešnike, orehe ali mandlje, namesto bazilike npr. peteršilj, tudi olje ni potrebno, da je oljčno. Le hladno stisnjeno naj bo in iz ekološke pridelave. 
 

Ne pozabite na zeliščne kise in olja, pri katerih pustite domišljiji prosto pot. 

 

Objavljeno na www.utrinek.si, september 2013