Okrasne grmovnice v vsak ekološki vrt

 
Grmovnice so obširna skupina rastlin, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju vrtov, pa naj si bo to mestni vrt, majhen atrij ali velik vrt pred hišo na podeželju. S pravilnim izbiranjem in kombiniranjem rastlin, bo prav vsak vrt videti lep in privlačen v vseh letnih časih. Vključevanje grmovnic v vrtove pa nima samo estetske vloge, grmovnice so še marsikaj več.
 
vrtni oslez
 
Ekološki vrtnar si želi imeti čim bolj pester vrt, poln različnih rastlin in rastlinskih združb, ki bodo v vrt privabile ogromno različnih živali. Le takšen vrt bo podoben naravi in le v njem bodo stvari potekale uravnovešeno. Z vključitvijo grmovnic bomo v svojem vrtu ustvarili pogoje za bivanje raznim živalim. Zasaditev bo v vrt privabila raznorazne ptice, ki si v vejah grmovja uredijo gnezda. Ptic smo v vrtu veseli ne samo zato, ker lepo žvrgolijo, ampak ker so tudi koristne. Njihova hrana so namreč mnogi škodljivci v vrtu. Različne ptice gnezdijo na različnih višinah, zato naj gre izbira grmovnic tudi v tej smeri.  Grmovnice, katerih lep okras je cvetje, privabljajo v vrt čebele in metulje. Ti se hranijo z medičino in hkrati opravljajo delo opraševalca, za kar smo jim zelo hvaležni. Cvetovi polni medičine, privabijo v vrt poleg čebel in metuljev, tudi žuželke, ki tekom sezone uničujejo škodljivce v vrtu. Veje grmovnic pa jim bodo nudile dom in prezimovališče.
 
Na voljo imamo grmovnice vseh velikosti, visoke, skoraj kot drevesa rastoče grmovnice, srednje 2 – 3 metre visoke, malo nižje, ki so odlične tudi za manjše vrtove in pokrivne, ki naredijo zeleno preprogo.
Cvetijo v različnih letnih časih. Zgodaj spomladi bo najprej rumeno zacvetel navadni dren, sledi mu prav tako rumena forsitija, aprila medvejke, okrasni ribez in snežna kepa, maja španski bezeg, skobotovec in vajgelija, sledijo metuljnik, dišečnik, vrtni oslez in pozimi cvetoči dišeči kovačnik, bodnantska in dišeča brogovita, nepozebniki, zimski cvet in goli jasmin.
 
navadni drenforzicija
Navadni dren in forzicija s svojimi živo rumenimi cvetovi prineseta v naše vrtove sonce in pomlad.
 
snežna kepalipovka - španski bezeg
Snežna kepa in španski bezeg zacvetita v maju.
 
dišečnik 

skobotovec

 Dišečnik in skobotovec ali nepravi jasmin imata čudovite cvetove, ki lepo dišijo.
 
goli jasminbodnantska brogovita
Nežni cvetovi golega ali pozimnega jasmina in bodnantske brogovite kljubujejo mrazu in snegu. 
 
Jeseni in pozimi pridejo v ospredje tudi vrste, katerih cvetovi niso tako vpadljivi, imajo pa prečudovite plodove. Plodovi ognjenega trna, panešpljic, lepoplodke, šipkov, bodike, mahonije niso samo jesensko zimski okras ampak tudi hrana pticam.
lepoplodkaognjeni trn
Lepoplodka in ognjeni trn s svojimi barvitimi plodovi krasita vrtove preko jeseni in zime. 
 
Nekatere grmovnice ohranijo liste preko zime in tudi te so dobrodošle v vrtu. V zasaditve vključimo grmovnice, ki dajejo plodove užitne človeku, kot so leska, navadni dren, navadni bezeg, rakitovec.
 
V večjih vrtovih si lahko damo duška in v zasaditvah uporabimo prav vse. Grmovnice združujemo v skupine, nekaterih lepota pa pride bolje do izraza, če rastejo same (npr. nepozebnik).
grmovnice grmovnice
 Grmovnice združujemo v skupine. Ob vznožju posadimo trajnice.
 
V manjšem vrtu, kjer nimamo veliko prostora, bo zadostoval že en srednje velik grmiček (španski bezeg), ob katerega vznožje posadimo nižjo grmovnico (japonska kutina) in/ali zelnate trajnice (hortenzija) (slika zgoraj levo).
 
Pod grmovnice lahko posadimo trajnice primerne za senco, pred njih pa ostale vrste trajnic (slika zgoraj desno). Taka zasaditev je podobna gozdnemu robu in v njej kar mrgoli različnih koristnih živalic. Zemljo med rastlinami pokrijemo z zastirko (trava, seno, slama, listje), ki bo preprečevala rast plevelov in izsuševanje tal ter tla bogatila s humusom. Jeseni odpadlo listje raje kar puščajmo tam, kamor pade. Tako bo sproti preperevalo in se spreminjalo v humus, hkrati pa omogočalo naselitev ježem, krastačam, pajkom in koristnim žuželkam.
Popolnoma enako kot v gozdu.
Pod večjo skupino grmovnic lahko zasadimo pokrivne zelnate trajnice, kot sta debelačka in zimzelen. Rastline bodo hitro prekrile tla pod grmovnicami, nam pa bo prihranjen trud povezan s pletjem ali vzdrževanjem lepe trate. Pod grmovjem naredimo iz vejic in listja skrivališče za ježe. Ta ljubka živalca se hrani z mnogimi talnimi škodljivci, bramorji, ogrci, polži so za njih prava poslastica, spravijo pa se tudi na miši.
 
Oskrba grmovnic nam ne bo vzela veliko časa. Prva leta mladim rastlinam krajšamo veje, da dobijo gosto rast. Kasneje bo zadostovalo, če vsak začetek pomladi odstranimo poškodovane ter pregoste veje. Odstranjujemo jih tik ob tleh. Starejše rastline lahko tudi brez težav pomladimo. Vsako leto odstranimo eno tretjino starega lesa. 
 
Pomlad je čas za sajenje okrasnih grmovnic. Polepšajte si z njimi okolico in naredite ekološki vrt prijaznejši živalim.