Dišeča in bodnantska brogovita, cvetoči zimski okras vrta

Narava se počasi, a vztrajno odeva v tople jesenske barve. Še malo, pa bo listje odpadlo in če malo pogledate naokoli, boste ugotovili, da je skrivalo pod seboj marsikaj lepega. Preko zime bodo prišle do izraza lepe in zanimive oblike rasti in pri nekaterih grmovnicah in drevju tudi čudovito obarvano lubje. Oranžni, rdeči, rumeni in modri plodovi na grmovnicah so preko zime okras in tudi hrana pticam.

In verjeli ali ne nekatere rastline pozimi celo cvetijo. Res jih ni veliko, vendar dovolj, da si z nekaj vrstami popestrimo vrt tudi v sivih in hladnih dneh. Vrt je lahko ravno zato tudi pozimi čaroben.

Posadite sedaj, ko je idealen čas za sajenje listopadnih grmovnic, katero od pozimi cvetočih grmovnic. Dišeča in bodnantska brogovita vam bosta sredi zime v vrt prinesli pomlad.

Dišeča ali farrerjeva brogovita - Viburnum fragrans (farreri)

Dišeča ali farrerjeva brogovita je listopaden 2 m visok grm s pokončno krošnjo. Temno zeleni listi so v mladosti rdečkasti. Cvete od novembra do februarja, socvetja tvorijo beli ali bledo rožnati dišeči cvetovi. Sorta ’Candidissimum’ ima jajčaste temno zelene liste z nazobčanim robom, ki so v mladosti bledo zeleni. Na koncu jeseni pa do začetka pomladi se v klobčastih skupinah razvijajo dehteči cevasti popolnoma beli cvetovi.


Skupaj rastejo grmi dišeče in bodnantske brogovite	Prepletajoče se veje belo cvetoče dišeče in rožnato cvetoče bodnantske brogovite

Bodnantska brogovita – Viburnum × bodnantense ’Dawn’

Bodnantska brogovita je nastala s križanjem dišeče brogovite (V. fragrans) in velikocvetne brogovite (V. grandiflorum). Je listopaden do 2,5 m visok in 2,5 m širok grm s pokončno krošnjo. Starejše zunanje veje se ji rahlo povešajo. Jajčasti in nazobčani listi so v mladosti bronasto rdečkasti, kasneje postanejo temno zeleni, v jeseni pa temno rdeči do temno vijoličasti.

Grozdasta socvetja dehtečih temno rožnatih cvetov se pojavijo že na koncu jeseni in se razvijajo vse do pomladi.

Kako lepa je oblika rasti bodnantske brogovite je vidno, ko so veje popolnoma brez listja. Starejše spodnje veje so rahlo povešene in popki, ki so na njih, se dotikajo snežne odeje.

Dišeča in bodnantska brogovita ljubita sončno lego, vendar bosta zadovoljni tudi v svetli senci. Namenimo jima dobro obdelana tla bogata s humusom. Obrezovanja ne potrebujeta, po cvetenju odstranimo le poškodovane in pregoste veje. Razmnožujemo ju lahko z grobanjem v jeseni ali poleti s polzrelimi potaknjenci.


Bodnantska brogovita je lepa tudi, ko rožnate cvetove nadomestijo zeleni listi.	V jeseni se listje obarva temno rdeče do temno vijolično.

Nežni cvetovi kljubujejo mrzlim zimam in nam polepšajo sive dni. Res da so majhni, vendar cvetijo v času, ko so najbolj dobrodošli. Še bolj dobrodošel pa je njihov prijeten sladkoben vonj. Z nekaj vejicami cvetoče brogovite v vazi bo prostor takoj lepši.

Grmiček posadimo ob hiši, nekje ob poti do hiše, ob vhodu, skratka tja, kjer bomo deležni prijetnega vonja cvetov, ko bomo odhajali od doma ali se vračali. Sicer pa tudi pogled skozi okno, na cvetoč grm, katerega okolico prekriva bela snežna odeja, ni kar tako, mar ne?

Objavljeno na www.utrinek.si, oktober 2013